Pojmo Jehovu!
Pojmo Jehovu!
»Hvalnice bom pel svojemu Bogu, dokler bom živ.« (PS. 146:2)
1. Kaj je navedlo mladega Davida na to, da je zložil nekatere od svojih psalmov?
DAVID je v svoji mladosti preživel neštete ure na pašnikih v bližini Betlehema in varoval očetove črede. Ko je čuval ovce, je lahko opazoval Jehovova veličastna stvarjenjska dela: zvezdnato nebo, »poljske živali« in »ptice neba«. Nad tem, kar je videl, je bil močno ganjen, in to tako zelo, da je Stvarniku vseh teh čudovitih stvari spesnil hvalnice, ki ogrejejo srce. Številne Davidove pesmi lahko najdemo v knjigi Psalmi. * (Beri Psalm 8:3, 4, 7–9.)
2. a) Kako lahko glasba vpliva na človeka? Povej primer. b) Kaj lahko iz Psalma 34:7, 8 in Psalma 139:2–8 izvemo o tem, v kakšnem odnosu je bil David z Jehovom?
2 David se je najbrž ravno v tem obdobju svojega življenja izpopolnil v glasbi. Pravzaprav je postal tako dober glasbenik, da so ga povabili, naj pride igrat na harfo kralju Savlu. (Preg. 22:29) Davidova glasba je blagodejno vplivala na vznemirjenega vladarja, tako kakor dobra glasba pogosto vpliva na ljudi danes. Kadar koli je David vzel v roke svoje glasbilo, »je [to] Savlu prineslo olajšanje, bilo mu je bolje«. (1. Sam. 16:23) Pesmi, ki jih je zložil ta bogaboječi glasbenik in pesnik, so prestale preizkus časa. Samo pomislimo! Danes, več kot 3000 let po Davidovem rojstvu, na milijone najrazličnejših ljudi z vsega sveta pogosto išče v Davidovih psalmih tolažbo in upanje. (2. krn. 7:6; beri Psalm 34:7, 8; 139:2–8; Amos 6:5)
Častno mesto glasbe v pravem čaščenju
3., 4. Kako je David poskrbel za to, da so pri pravem čaščenju izvajali glasbo?
3 David je bil nadarjen glasbenik in svoj talent je uporabil najbolje – z njim je slavil Jehova. Zatem ko je postal izraelski kralj, je poskrbel, da je k službi v svetem šotoru spadalo igranje čudovite glasbe. Več kakor desetina levitov, ki so opravljali službo – kar 4000 – je imela nalogo, da »hval[i] Jehova z glasbili« skupaj z 288 drugimi leviti, ki so bili »izurjeni in mojstri v petju pesmi Jehovu«. (1. krn. 23:3, 5; 25:7)
4 Številne pesmi, ki so jih leviti izvajali, je zložil sam David. Izraelec, ki je imel prednost biti navzoč na dogodkih, ko so peli Davidove psalme, je bil gotovo močno ganjen nad tem, kar je slišal. David je kasneje, ko so Skrinjo zaveze prinesli v Jeruzalem, »levitskim poglavarjem naročil, naj postavijo svoje brate, pevce z glasbili, s psalteriji, harfami in cimbalami, da bodo glasno igrali in se bodo tako razlegali zvoki veselja«. (1. krn. 15:16)
5., 6. a) Zakaj so med Davidovim vladanjem glasbi namenjali veliko pozornosti? b) Kako vemo, da je imela glasba v starem Izraelu pomembno vlogo pri čaščenju?
5 Zakaj so v Davidovih dneh glasbi namenjali toliko pozornosti? Ali samo zato, ker je bil kralj glasbenik? Ne, obstajal je še en razlog, ki je bil razkrit stoletja kasneje, ko je pravični kralj Ezekija znova uvedel služenje v templju. V 2. kroniški 29:25 beremo: »V Jehovovi hiši [je Ezekija] postavil levite s cimbalami, psalteriji in harfami, kakor so to zapovedali David, kraljev videc Gad in prerok Natan. Zapoved je namreč prišla od Jehova po njegovih prerokih.«
6 Da, Jehova je po prerokih svojim častilcem naročil, naj ga hvalijo s pesmimi. Pevci so bili celo oproščeni svojih dolžnosti, ki so jih drugi leviti morali opravljati, tako da so lahko namenjali dovolj časa skladanju glasbe, še bolj verjetno pa vaji. (1. krn. 9:33)
7., 8. Kaj je pri petju naših kraljestvenih pesmi bolj pomembno od tega, da smo nadarjeni?
7 Morda boš rekel: »Mene z mojim petjem prav gotovo ne bi nikoli uvrstili med mojstre, ki so peli v svetem šotoru!« Vendar niso bili vsi levitski glasbeniki mojstri. Glede na zapis v 1. kroniški 25:8 so bili med njimi tudi »učenci«. Vredno je še omeniti, da so bili tudi med drugimi Izraelovimi rodovi morda posamezniki, ki so bili nadarjeni glasbeniki in pevci, vendar je Jehova skrb za glasbo vseeno zaupal levitom. Kljub vsemu pa smo lahko prepričani, da so vsi zvesti leviti, bodisi »mojstri« bodisi »učenci«, svojo nalogo opravljali iz vsega srca.
8 David je glasbo imel zelo rad in je bil vešč glasbenik. Toda ali je samo nadarjenost tista, ki šteje pri Bogu? David je v Psalmu 33:3 napisal: »Z vsem srcem igrajte na strune in radostno vzklikajte.« Sporočilo je jasno: Najbolj od vsega šteje to, da Jehovu pojemo hvalnice »z vsem srcem«.
Vloga glasbe v kasnejšem času
9. Opiši, kaj bi po vsej verjetnosti videl in slišal, če bi bil navzoč na slovesni posvetitvi templja med Salomonovim vladanjem.
9 Glasba je imela pomembno vlogo v pravem čaščenju tudi med Salomonovim vladanjem. Ob posvetitvi templja je sodeloval celoten orkester. V tistem delu orkestra, ki so ga sestavljala trobila, je bilo kar 120 trobentačev. (Beri 2. kroniška 5:12.) Iz Biblije izvemo, da »so trobentači [vsi so bili duhovniki] in pevci začeli skladno v en glas hvaliti Jehova in se mu zahvaljevati, [. . .] ‚Ker je dober, ker vekomaj traja njegova srčna dobrotljivost‘.« Kakor hitro so se zaslišali ti radostni zvoki, je »hišo, Jehovovo hišo, napolnil oblak«, kar je bil znak Jehovovega odobravanja. Kako vznemirljivo in kako strah zbujajoče je najbrž zvenelo, ko se je zvok vseh teh trobent skupaj z glasovi tisočih pevcev zlil v eno! (2. krn. 5:13)
10., 11. Kaj kaže na to, da so zgodnji kristjani častili Boga z glasbo?
10 Z glasbo pa so častili Boga tudi zgodnji kristjani. Seveda se častilci v prvem stoletju niso shajali v svetem šotoru ali templju, temveč v zasebnih domovih. Zaradi preganjanja in drugih težav so bile razmere, v katerih so se zbirali, največkrat neugodne. Kljub temu so Boga hvalili s pesmimi.
11 Apostol Pavel je spodbujal svoje krščanske brate in sestre v Kolosah: »Opominjajte drug drugega s psalmi, hvalnicami Bogu in duhovnimi pesmimi, polnimi miline.« (Kol. 3:16) Pavel in Sila sta, zatem ko so ju vrgli v ječo, »molila ter hvalila Boga s pesmijo«, čeprav nista imela pri sebi nobene pesmarice. (Apd. 16:25) Koliko kraljestvenih pesmi bi lahko zapel na pamet, če bi te zaprli?
12. Kako lahko pokažemo, da cenimo naše kraljestvene pesmi?
12 Glede na to, da ima glasba častno mesto v našem čaščenju, je dobro, da se vprašamo: »Ali jo dovolj cenim? Ali si po svojih najboljših močeh prizadevam priti na shode, zbore in zborovanja dovolj zgodaj, da lahko skupaj z brati in sestrami iz vsega srca zapojem uvodno pesem? Ali svoje otroke učiš, naj na pesem, ki jo pojemo na prehodu s Teokratične strežbene šole na službeni shod ter na prehodu z javnega govora na preučevanje Stražnega stolpa, ne gledajo kot na neke vrste premor oziroma priložnost, da lahko po nepotrebnem zapustijo sedež, morda samo zato, da bi si nekoliko pretegnili noge?« Petje je del našega čaščenja. Prav zares, naj smo »mojstri« ali pa »učenci«, lahko vsi združimo glasove – in bi jih tudi morali – v hvalo Jehovu. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:12.)
Potrebe so se sčasoma spremenile
13., 14. Zakaj je pomembno, da na krščanskih shodih pojemo iz srca? Povej primer.
13 Pred več kot 100 leti je bil v Sionskem stražnem stolpu naveden eden od razlogov, zakaj so naše kraljestvene pesmi tako pomembne. V njem je pisalo: »Petje je dober način, da resnica prodre v um in srce Božjega ljudstva.« Mnoga besedila naših pesmi temeljijo na odlomkih iz Svetega pisma, zato je učenje vsaj nekaterih pesmi odličen način za to, da si resnico vtisnemo v srce. Pogosto so bili ljudje, ki so prvič obiskali naš shod, globoko ganjeni, ko so slišali člane občine iz srca peti.
14 Nekega večera leta 1869 se je C. T. Russell vračal domov z dela, ko je iz neke kleti zaslišal petje. Ravno v tistem času je obupal nad tem, da bo sploh kdaj našel resnico o Bogu, zato se je odločil, da se bo posvetil poslu, češ da bo tako zaslužil nekaj denarja, s katerim bo lahko ljudem pomagal zadovoljiti vsaj fizične potrebe, če jim že duhovnih ne more. Brat Russell je torej vstopil v prašno temno dvorano in ugotovil, da v njej pravkar poteka verski obred. Usedel se je in prisluhnil. Kasneje je napisal, da je to, kar je slišal tiste noči, zadostovalo, da se je z Božjo pomočjo njegova »omajana vera v božansko navdihnjenost Biblije okrepila«. Ali si opazil, da je ravno petje zvabilo brata Russlla na shod?
15. Kako se je naše razumevanje prečiščevalo, zaradi česar je bilo treba ponovno pregledati besedilo pesmarice?
15 Z minevanjem časa se je naše razumevanje Svetega pisma vse bolj prečiščevalo. V Pregovorih 4:18 piše: »Pot pravičnih pa je kakor luč zore, ki sveti vse močneje do popolnega dne.« Vse močnejša svetloba neogibno vodi do popravkov v besedilih naših pesmi. V preteklih 25 letih so Jehovove priče v mnogih deželah uporabljali pesmarico z naslovom Pojmo hvalnice Jehovu. * Od takrat, ko so jo prvič izdali, je luč resnice močneje posijala na številne teme in nekateri izrazi v njej so zastareli. Nič več na primer ne govorimo o »novi ureditvi« oziroma »novi uredbi«, temveč o »novem svetu«. In sedaj pravimo, da bo Jehovovo ime »posvečeno«, ne pa »opravičeno«. Jasno je, da je bilo treba našo pesmarico, kar zadeva nauke, posodobiti.
16. Kako nam bo naša nova pesmarica pomagala upoštevati Pavlov nasvet, zapisan v Efežanom 5:19?
16 Iz tega in še drugih razlogov je Vodstveni organ odobril izid nove pesmarice z naslovom Pel bom Jehovu. Nova pesmarica ima manj pesmi, in sicer 135. Ker se nam ne bo treba naučiti toliko pesmi, si bomo najbrž lažje zapomnili besedilo vsaj nekaterih. To je v skladu s Pavlovim nasvetom, ki je zapisan v Efežanom 5:19. (Beri.)
Kako lahko pokažeš, da ceniš pesmi
17. O čem lahko razmišljamo, da bi lažje premagali strah pred tem, da bi se pri petju v občini osmešili?
17 Ali naj dovolimo, da nas strah pred tem, da bi se osmešili, tako ohromi, da na krščanskih shodih ne bi peli? Glejmo na to takole: Ali ni res, da v govorjenju »vsi [. . .] velikokrat grešimo«? (Jak. 3:2) Vseeno pa si ne dovolimo, da bi nas naše nepopolno govorjenje tako oviralo, da ne bi hvalili Jehova po hišah. Zakaj naj bi nas potem naš nepopolni glas oviral pri tem, da bi hvalili Jehova s petjem? Jehova, ki je »dal človeku usta«, nas z zadovoljstvom posluša, ko mu s svojim glasom pojemo hvalnice. (2. Mojz. 4:11)
18. Povej nekaj predlogov, kako bi se lahko naučil besedila pesmi.
18 Vokalna izvedba nekaterih kraljestvenih pesmi iz pesmarice Pel bom Jehovu je sedaj na voljo v kar nekaj jezikih. Odlikujeta jo prelepa orkestralna glasba in zborovsko petje. Prisluhniti tej glasbi je pravi užitek. Pogosto jo poslušaj, saj se boš tako lahko hitreje naučil besedila vsaj nekaterih novih pesmi. Besedilo mnogih pesmi je bilo zloženo tako, da lahko pri petju enega verza skorajda predvidiš, kako se bo glasil naslednji verz. Zakaj ne bi torej med poslušanjem posnetih pesmi skušal peti skupaj z zborom? Če boš doma dodobra spoznal besedilo pesmi in glasbo, boš lahko v kraljestveni dvorani nedvomno pel bolj samozavestno.
19. Kaj vse je treba narediti za to, da lahko imamo kraljestvene pesmi v orkestralni izvedbi?
19 Zlahka bi se nam zgodilo, da bi glasbeno spremljavo, ki jo imamo na dnevih posebnega zbora, okrajnih zborih in območnih zborovanjih, jemali kot samo po sebi umevno. Vendar je v njeno pripravo vloženo veliko truda. Zatem ko izberejo pesmi, morajo za 64-članski Watchtowerjev orkester natančno napisati orkestralno priredbo. Nato glasbeniki namenijo nešteto ur temu, da pregledajo notni zapis, da vadijo in glasbo navsezadnje posnamejo v naših snemalnih studijih v Pattersonu (New York). Deset od teh bratov in sester ne živi v Združenih državah Amerike. Vsi si štejejo v čast, da lahko sodelujejo pri ustvarjanju prelepe glasbe za naše teokratične dogodke. Mi pa lahko pokažemo, da cenimo njihovo ljubeče prizadevanje. Ko nas predsedujoči na naših zborih in zborovanjih povabi, naj se usedemo, storimo to takoj in tiho prisluhnimo glasbi, ki je bila tako z ljubeznijo pripravljena.
20. Kaj si odločen delati?
20 Ko Jehovu pojemo hvalnice, nas posluša. Zanj so nekaj pomembnega. Če vsakič, ko se zberemo k čaščenju, pojemo iz vsega srca, ga razveseljujemo. Torej, bodisi da se še učimo dobro peti bodisi da smo v tem že pravi mojstri, vedno pojmo Jehovu! (Ps. 104:33)
[Podčrtni opombi]
^ odst. 1 Zanimivo je, da je tisoč let po Davidovi smrti množica angelov objavila rojstvo Mesija pastirjem, ki so čuvali svoje črede na pašnikih v bližini Betlehema. (Luk. 2:4, 8, 13, 14)
^ odst. 15 Celotna zbirka 225 pesmi je bila na voljo v več kot 100 jezikih.
Kaj meniš?
• Kateri zgledi iz biblijskih časov kažejo, da ima glasba v našem čaščenju pomembno vlogo?
• Kako je po tvojem mnenju to, da upoštevaš Jezusovo zapoved iz Mateja 22:37, povezano s tem, da iz vsega srca sodeluješ pri petju kraljestvenih pesmi?
• Kako lahko med drugim kažemo, da cenimo naše kraljestvene pesmi?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 23]
Ali učiš svoje otroke, naj med pesmijo po nepotrebnem ne zapuščajo svojega sedeža?
[Slika na strani 24]
Ali se doma učiš besedila naših novih pesmi?