Božja naklonjenost prinaša večno življenje

»Obrni se k meni in mi izkaži naklonjenost, kakor si odločil glede tistih, ki ljubijo tvoje ime.« (PS. 119:132)

1., 2. Kaj je Elija prosil vdovo iz Sarepte in kaj ji je zagotovil?

ŽENSKA in njen sin sta bila lačna, lačen pa je bil tudi Božji prerok. Ko se je ženska pripravljala, da bi zanetila ogenj in nekaj skuhala, jo je prerok Elija prosil za vodo in kruh. Pripravljena mu je bila postreči s pijačo, toda za pripravo hrane je imela samo »prgišče moke v velikem vrču in malo olja v malem vrču«. Menila je, da nima dovolj hrane, da bi jo lahko delila s prerokom, in to mu je tudi povedala. (1. kra. 17:8–12)

² Toda Elija je vztrajal: »Naredi iz tega najprej hlebček zame in mi ga prinesi, potem pa naredi nekaj še zase in za svojega sina. Kajti Jehova, Izraelov Bog, pravi takole: ‚Moka v velikem vrču ne bo pošla in olja v malem vrču ne bo zmanjkalo.‘« (1. kra. 17:13, 14)

3. Katero pomembno odločitev moramo sprejeti?

³ Vdova se je znašla pred veliko pomembnejšo odločitvijo, kakor je bilo to, kaj naj stori z zadnjim grižljajem kruha. Ali bo zaupala Jehovu, da bo njo in njenega sina rešil, ali pa ji bodo njene potrebe pomembnejše od tega, da si pridobi Božjo naklonjenost in prijateljstvo? Nekaj podobnega se moramo odločiti vsi mi. Za kaj si bomo bolj prizadevali – za Jehovovo naklonjenost ali za gmotno varnost? Vse razloge imamo za to, da zaupamo Bogu in mu služimo. Pa poglejmo, kako si lahko prizadevamo za Božjo naklonjenost in si jo tudi pridobimo.

Jehova je vreden, da ga častimo

4. Zakaj si Jehova zasluži, da ga častimo?

⁴ Jehova povsem upravičeno pričakuje, da mu bodo ljudje služili tako, kot je to njemu všeč. Nekaj njegovih nebeških služabnikov  je to dejstvo potrdilo, ko so v en glas dejali: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« (Raz. 4:11) Jehova si zasluži, da ga častimo, saj je on vse ustvaril.

5. Zakaj bi nas morala k temu, da služimo Bogu, spodbujati ljubezen, ki nam jo on izkazuje?

⁵ Naslednji razlog, zakaj naj bi služili Jehovu, je ta, da nas ima on rad bolj kakor kdor koli drug. V Bibliji piše: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril; ustvaril je moškega in žensko.« (1. Mojz. 1:27) Človek ima svobodno voljo ter sposobnost, ki jo je dobil od Boga, da razmišlja in sprejema odločitve. Jehova nam je dal življenje in s tem postal naš Oče. (Luk. 3:38) Kakor vsak dober oče tudi on skrbi za to, da imajo njegovi sinovi in hčere vse, kar potrebujejo, da bi lahko uživali življenje. Ker »daje, da njegovo sonce vzhaja [. . .] in da dežuje«, nam zemlja rojeva obilico hrane v prečudovitem okolju. (Mat. 5:45)

6., 7. a) Kaj je Adam nakopal svojim potomcem? b) Kaj bo Kristusova žrtev omogočila tistim, ki si prizadevajo, da bi jim bil Bog naklonjen?

⁶ Jehova je tudi poskrbel za to, da bomo osvobojeni strašnih posledic greha. Ko je Adam grešil, je postal podoben hazarderju, ki svoji družini krade denar, zato da lahko igra na srečo. Ko se je Adam uprl Jehovu, je svoje otroke oropal čudovitega obeta – večne sreče. S svojo sebičnostjo je povzročil, da smo ljudje postali sužnji krutega gospodarja, nepopolnosti. Zato se nihče od nas ne more ogniti bolezni, žalosti in smrti. Za osvoboditev sužnja je treba plačati, in Jehova je poskrbel za plačilo, ki nas lahko osvobodi strašnih posledic greha. (Beri Rimljanom 5:21.) Jezus Kristus je ravnal v skladu z voljo svojega Očeta in dal »svojo dušo kot odkupnino za mnoge«. (Mat. 20:28) Kmalu bodo lahko tisti, ki so si pridobili Božjo naklonjenost, v polni meri uživali koristi odkupnine.

⁷ Naš stvarnik Jehova nam je omogočil srečno in smiselno življenje ter nam s tem podaril več kot kdor koli drug. Ker smo si pridobili njegovo naklonjenost, bomo lahko na lastne oči videli, kako bo odpravil vso škodo, ki je bila storjena človeštvu. Jehova pa nas bo »nagra[dil]« tudi kot posameznike, saj ga »prizadevno išče[mo]«. (Heb. 11:6)

»Tvoje ljudstvo se bo voljno ponudilo«

8. Kaj se lahko iz Izaijeve izkušnje naučimo glede tega, kako naj bi služili Bogu?

⁸ Če pravilno uporabljamo svobodno voljo, si pridobimo Božjo naklonjenost. Jehova namreč nikogar ne sili, naj mu služi. V Izaijevih dneh je vprašal: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Jehova je preroku priznal pravico, da se sam odloči, s čimer je pokazal, da spoštuje njegovo dostojanstvo. Samo zamisli si, s kakšnim veseljem je Izaija odgovoril: »Tukaj sem, pošlji mene!« (Iza. 6:8)

9., 10. a) Kako naj bi služili Jehovu? b) Zakaj je dobro, da služimo Jehovu iz vse duše?

⁹ Ljudje se lahko svobodno odločamo o tem, ali bomo služili Bogu ali ne. Jehova želi, da mu služimo prostovoljno. (Beri Jozue 24:15.) Ni mu všeč tisti, ki ga časti nejevoljno, poleg tega ne sprejema vdanosti tistih, ki si v resnici želijo ugajati le ljudem. (Kol. 3:22) Bog nam tudi ne bo naklonjen, če se bomo pri sveti službi »obotavlja[li]«, ker bi dovolili, da bi nas posvetne stvari ovirale pri našem čaščenju. (2. Mojz. 22:29) Jehova ve, da je za nas dobro, da mu služimo iz vse duše. Mojzes je Izraelce spodbudil, naj si izberejo življenje, »s tem da ljubi[jo] Jehova, svojega Boga, da posluša[jo] njegov glas in se ga oklepa[jo]«. (5. Mojz. 30:19, 20)

 ¹⁰ David, kralj staroveškega Izraela, je zapel Jehovu: »Tvoje ljudstvo se bo voljno ponudilo na dan, ko boš v boj peljal svojo vojsko. S svetostjo okrašena, iz naročja zore, prihaja k tebi četa mladih, ki so kakor rosne kapljice.« (Ps. 110:3) Za mnoge ljudi danes so najpomembnejši užitki in denarna varnost. Tisti pa, ki imajo radi Jehova, postavljajo sveto službo pred vse drugo. S tem da goreče oznanjujejo dobro novico, kažejo, kaj ima v njihovem življenju prednost. Povsem zaupajo Jehovu, da lahko poskrbi za njihove vsakodnevne potrebe. (Mat. 6:33, 34)

Daritve, s katerimi si lahko pridobimo Božjo naklonjenost

11. Na kaj so Izraelci lahko upali, ko so Jehovu darovali žrtve?

¹¹ Pod Postavino zavezo so Bogu njegovi služabniki za to, da bi jim bil naklonjen oziroma milosten, darovali sprejemljive žrtve. V 3. Mojzesovi 19:5 piše: »Vzemimo, da bi Jehovu žrtvovali mirovno žrtev. V tem primeru jo žrtvujte tako, da si boste izprosili milost.« V isti biblijski knjigi še beremo: »Če bi Jehovu darovali zahvalno žrtev, jo darujte tako, da si boste izprosili milost.« (3. Mojz. 22:29) Ko je Izraelec na Jehovovem oltarju daroval sprejemljive živalske žrtve, je bil dim, ki se je ob tem dvigoval, za pravega Boga kakor »pomirjujoč vonj«. (3. Mojz. 1:9, 13) Njegovi služabniki so mu s tem, da so mu darovali takšne žrtve, izkazovali ljubezen ter ga pomirili in poživili. (1. Mojz. 8:21) V teh Postavinih določilih najdemo načelo, ki ga lahko uporabimo danes. Jehova je naklonjen tistim, ki mu darujejo sprejemljive žrtve. Kaj sprejemljivega pa mu lahko darujemo? Poglejmo si dve področji v življenju: naše vedenje in govor.

12. Zaradi česa bi lahko bilo naše telo za Boga odvratna žrtev?

¹² Apostol Pavel je v svojem pismu Rimljanom napisal: »Svoje telo izročite kot živo, sveto žrtev, sprejemljivo Bogu. Tako boste sveto službo opravljali z razumom.« (Rim. 12:1) Posameznik, ki si želi pridobiti Božjo naklonjenost, mora paziti, da bo njegovo telo sprejemljivo Bogu. Če bi se omadeževal s tobakom, betelovim oreščkom, prepovedanimi drogami ali pa bi zlorabljal alkohol, bi bila njegova daritev brez vrednosti. (2. Kor. 7:1) Poleg tega tisti, ki »se vdaja nečistovanju, greši proti lastnemu telesu«, zato je Jehovu žrtev posameznika, ki se tako ali drugače nemoralno vede, odvratna. (1. Kor. 6:18) Človek, ki želi ugajati Bogu, mora postati »sve[t] v vsem svojem vedenju«. (1. Pet. 1:14–16)

13. Zakaj se spodobi, da hvalimo Jehova?

¹³ Naslednja žrtev, ki Jehova veseli, je povezana z našim govorom. Tisti, ki imajo radi  Jehova, o njem vedno dobro govorijo, tako v javnosti kakor v svojem domu. (Beri Psalm 34:1–3.) Preberi psalme 148–150 in bodi pozoren na to, kako pogosto nas spodbujajo, naj hvalimo Jehova. Res, »poštenim se spodobi, da izrekajo hvalo«. (Ps. 33:1) Naš Vzornik, Jezus Kristus, je poudaril, kako pomembno je hvaliti Boga z oznanjevanjem dobre novice. (Luk. 4:18, 43, 44)

14., 15. Katere žrtve naj bi Izraelci darovali, kot jih je spodbudil Ozej, in kako se je na to odzval Jehova?

¹⁴ Z gorečim oznanjevanjem kažemo, da imamo radi Jehova in da si želimo njegove naklonjenosti. Poglejmo si denimo, kako je prerok Ozej opomnil Izraelce, ki so se zapletli v krivo čaščenje in zato izgubili Božjo naklonjenost. (Ozej 13:1–3) Rekel jim je, naj Jehova rotijo: »Oprosti nam pregreho in sprejmi to, kar je dobro, mi pa ti bomo v povračilo darovali sad [dobesedno »mlade bike«] svojih ustnic.« (Ozej 14:1, 2, pdč. op.)

¹⁵ Bik je bil najdragocenejša žival, ki so jo Izraelci lahko darovali Jehovu. Zato se izraz »mladi biki ustnic« nanaša na iskrene, dobro premišljene besede, s katerimi so hvalili pravega Boga. Kaj je Jehova odgovoril tistim, ki so mu darovali takšne žrtve? Rekel je: »Ljubil jih bom iz vsega srca.« (Ozej 14:4) Izraelcem, ki so mu darovali takšne hvalne daritve, je Jehova odpustil grehe, jih sprejel z naklonjenostjo in jim zagotovil svoje prijateljstvo.

16., 17. Kako Jehova gleda na tiste, ki iz vere vanj oznanjujejo dobro novico oziroma mu prinašajo hvalno daritev?

¹⁶ Javno hvaljenje Jehova je bilo vedno pomemben del pravega čaščenja. Psalmistu je bilo slavljenje pravega Boga tako zelo pomembno, da ga je rotil: »Prosim, naj ti bodo v veselje prostovoljne daritve mojih ust, o Jehova.« (Ps. 119:108) Kako pa je danes? Ko je Izaija govoril o veliki množici ljudi v naših dneh, je o njih prerokoval: »Oznanjali bodo Jehovovo hvalo. [. . .] Kot sprejemljive žrtve bodo [njihovi darovi] prišli na moj [Božji] oltar.« (Iza. 60:6, 7) Prerokba se izpolnjuje, saj milijoni darujejo Bogu »daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo ime«. (Heb. 13:15)

¹⁷ In kako je s teboj? Ali daruješ Bogu daritve, ki so mu všeč? Če jih ne, ali boš naredil potrebne spremembe in začel Jehova javno slaviti? Ko te bo vera spodbudila, da boš začel oznanjevati dobro novico, bo tvoja daritev »Jehovu v večje veselje od bika«. (Beri Psalm 69:30, 31.) Bodi prepričan, da bo »pomirjujoči vonj« tvoje hvalne daritve prišel pred Jehova, in on se bo nate ozrl z naklonjenostjo. (Ezek. 20:41) Veselje, ki ga boš takrat občutil, bo brez primerjave.

Jehova bo blagoslovil vsakega pravičnega

18., 19. a) Kako danes ljudje na splošno gledajo na služenje Bogu? b) Kako se za človeka stvari iztečejo, če zapravi Božjo naklonjenost?

¹⁸ Danes mnogi ljudje razmišljajo enako, kakor so nekateri v Malahijevih dneh: »Nima smisla služiti Bogu. Kaj imamo od tega, da izpolnjujemo dolžnosti, ki jih imamo do njega?« (Mal. 3:14) Ker jih vodi želja po gmotnih dobrinah, menijo, da se Božji  namen ne bo uresničil in da so Božji zakoni zastareli. Zanje je oznanjevanje dobre novice zapravljanje časa in nekaj, s čimer druge vznemirjamo.

¹⁹ Takšni pogledi imajo korenine v edenskem vrtu. Satan je s prepričevanjem dosegel pri Evi, da je pričela podcenjevati čudovito življenje, ki ji ga je dal Jehova, ter njegovo odobravanje. Danes skuša Satan ljudi prepričati, da jim izpolnjevanje Božje volje ne bo nič koristilo v življenju. Toda Eva in njen mož sta kasneje ugotovila, da sta s tem, da sta zapravila Božjo naklonjenost, zapravila tudi svoje življenje. Tisti, ki ju posnemajo, bodo kmalu spoznali enako grenko resnico. (1. Mojz. 3:1–7, 17–19)

20., 21. a) Kaj je storila vdova iz Sarepte in kako so se stvari zanjo iztekle? b) Kako bi morali posnemati vdovo iz Sarepte in zakaj?

²⁰ Sedaj pa primerjajmo žalostni konec Adama in Eve s tem, kako so se stvari iztekle za Elija in vdovo iz Sarepte, ki smo ju omenili na začetku. Vdova je potem, ko jo je Elija spodbudil, naredila hlebček in najprej postregla preroka. Nato je Jehova izpolnil to, kar je obljubil po Eliju. Poročilo se glasi: »In mnogo dni so imeli kaj jesti ona, on in njena družina. Moka v velikem vrču ni pošla in olja v malem vrču ni zmanjkalo, tako kakor je Jehova govoril po Eliju.« (1. kra. 17:15, 16)

²¹ Vdova iz Sarepte je storila nekaj, kar bi bili pripravljeni storiti le redki izmed več milijard ljudi, ki danes živijo na zemlji. Povsem je zaupala v Boga, ki lahko reši, in on je ni razočaral. Ta in še druga biblijska poročila potrjujejo, da je Jehova vreden našega zaupanja. (Beri Jozue 21:43–45; 23:14.) Življenje novodobnih Jehovovih prič je še dodaten dokaz za to, da Jehova nikoli ne zapusti tistih, ki jim je naklonjen. (Ps. 34:6, 7, 17–19) *

22. Zakaj je pomembno, da si brez odlašanja prizadevamo za Božjo naklonjenost?

²² Božji dan sodbe, ki bo prišel »na vse, ki prebivajo na površju vse zemlje«, se hitro približuje. (Luk. 21:34, 35) Nihče mu ne bo mogel ubežati. Nobeno bogastvo niti gmotno udobje se po vrednosti nikoli ne bo moglo primerjati z besedami, ki jih bo izrekel od Boga postavljeni Sodnik: »Vi, ki vas je moj Oče blagoslovil, pridite in podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno.« (Mat. 25:34) Da, Jehova bo »blagoslavlja[l] vsakega pravičnega, kakor z velikim ščitom ga [bo] ščiti[l] z milostjo«. (Ps. 5:12) Ali torej ne bi bilo dobro, da bi si prizadevali za Božjo naklonjenost?

[Podčrtna opomba]

Ali se spomniš?

• Zakaj si Jehova zasluži, da ga častimo iz vse duše?

• Kaj sprejemljivega lahko darujemo Jehovu?

• Na kaj se nanaša izraz »mladi biki ustnic« in zakaj naj bi jih darovali Jehovu?

• Zakaj naj bi si prizadevali za Božjo naklonjenost?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Pred katero odločitvijo se je znašla neka revna mati zaradi prošnje Božjega preroka?

[Slika na strani 15]

Kako smo blagoslovljeni, ker Jehovu darujemo hvalne daritve?

[Slika na strani 17]

Jehova nikoli ne razočara tistih, ki mu iz srca zaupajo.