Ali se spomniš?

Ali si užival v branju zadnjih številk Stražnega stolpa? Poglej, ali lahko odgovoriš na naslednja vprašanja:

• Zakaj smo lahko prepričani, da je bil edenski vrt resničen kraj?

Sveto pismo ga opiše kot resničen kraj in omenja podrobnosti o njegovi lokaciji. Dve od omenjenih rek tečeta še danes. Takšno podrobno navajanje ni značilno za mite in pravljice. Jezus, najzanesljivejša Priča, je o Adamu in Evi govoril kot o resničnih ljudeh. (1. 1., strani 5–6, 9)

• Ali je Bog vedel, da bosta Adam in Eva grešila?

Ne. Jehova ju je obdaril z inteligentnostjo in svobodno voljo, zato sta se lahko sama odločila, ali bosta ubogala ali ne. Res je, da Bog lahko vnaprej ve, kaj se bo zgodilo, vendar te svoje zmožnosti ne uporabi vedno. (1. 1., strani 13–15)

• Ali pravi kristjani uporabljajo Božje ime za talisman?

Nekateri ljudje imajo kakšen predmet ali simbol za talisman oziroma amulet, ki jih čudežno ščiti, toda Božji služabniki ne gledajo tako na Božje ime. Verujejo v Jehova in si prizadevajo izpolnjevati njegovo voljo, s čimer pravzaprav iščejo zatočišče v njegovem imenu. (Zef. 3:12, 13) (15. 1., strani 5–6)

• Komu je v starem Izraelu koristilo paberkovanje?

Vsem. Revni, ki so paberkovali, so bili tako spodbujeni k marljivemu delu. Drugim pa je koristilo v tem pogledu, da jih je spodbujalo k velikodušnosti in k zanašanju na Božji blagoslov. (1. 2., stran 15)

• Zakaj je Jehova zavrgel kralja Savla?

Savel bi moral počakati, da pride Božji prerok in da daruje žrtev, vendar ni bil poslušen, ampak je žrtev daroval sam. Kasneje ni ubogal zapovedi, naj iztrebi sovražno ljudstvo. (15. 2., strani 22–23)

• Kako lahko pokažemo, da sovražimo nezakonitost?

Tako da ne postanemo sužnji alkohola, da se varujemo okultizma in da si vzamemo k srcu Jezusovo svarilo glede nemoralnosti. Ogibamo se denimo pornografije in fantazij, ki bi si jih ob tem morda ustvarili v glavi. (Mat. 5:27, 28) Prav tako se ne družimo z izobčenimi. (15. 2., strani 29–32)

• Kaj je zanimivega pri tem, da so v današnjem Izraelu odkrili staroveške čebelne panje?

Arheologi so odkrili več kot 30 panjev, iz katerih bi po ocenah strokovnjakov lahko letno pridobili tudi do pol tone medu. To kaže, da je bilo v deželi, za katero je Bog rekel, da v njej »tečeta mleko in med«, razvito čebelarstvo. (2. Mojz. 3:8) (1. 3., stran 15)

• Kaj je pomenilo to, da je bil Jeremija »kakor drevo, ki je zasajeno ob vodi in poganja svoje korenine«? (Jer. 17:7, 8)

Jeremija ni nehal rojevati sadu, niti ni dovolil, da bi nanj vplivali zasmehovalci. Raje se je držal Vira življenjsko pomembne vode in si vzel k srcu vse, kar mu je Bog povedal. (15. 3., stran 14)

• Kaj je imel Jezus v mislih, ko je Marti rekel, da je potrebnih le malo stvari oziroma samo ena? (Luk. 10:41, 42)

Ni hotel reči, da se Marta preveč ukvarja z zemeljskimi stvarmi, ker je pripravila različne jedi, niti ni hotel s tem dajati v nič njen marljivi trud. Pravzaprav je želel poudariti, kaj bi moralo biti zanjo na prvem mestu. Marta te edinstvene priložnosti ni izkoristila za to, da bi si okrepila vero. (1. 4., strani 12–13)

• Kako je bil pri sojenju Jezusu kršen zakon?

Sodišče ni presojalo dokazov, ki bi govorili v prid obtoženca. Poiskali so lažne priče. Primer so obravnavali ponoči. Sojenje se je pričelo in končalo v istem dnevu. (1. 4., stran 20)