»Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi«
»Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi«
»Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa ne pod prisilo, temveč voljno.« (1. PET. 5:2)
1. S katerim namenom je Peter napisal svoje prvo pismo?
APOSTOL PETER je napisal svoje prvo pismo nekoliko prej, preden je cesar Neron začel neusmiljeno preganjati kristjane v Rimu. Želel je okrepiti sovernike. Hudič je namreč hodil okrog in si prizadeval požreti kristjane. Da bi se mu lahko postavili po robu, so morali biti razsodni in se ponižati »pod mogočno roko Boga«. (1. Pet. 5:6, 8) Morali pa so tudi ostati enotni. Niso si smeli privoščiti, da bi bili med njimi spori, saj bi si s tem uničili odnos z Bogom. (Gal. 5:15)
2., 3. Proti komu se moramo bojevati in kaj bomo obravnavali v tem in naslednjem članku?
2 Danes živimo v podobnih razmerah. Hudič išče priložnosti, da bi nas požrl. (Raz. 12:12) Poleg tega se na obzorju že kaže »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta«. (Mat. 24:21) Tako kot so kristjani v prvem stoletju morali paziti, da se niso pričkali med seboj, moramo paziti tudi mi. Da bi v tem uspeli, občasno potrebujemo pomoč starešin.
3 Poglejmo si, kako lahko starešine še bolj cenijo prednost, da lahko pasejo »Božjo čredo«, ki jo imajo na skrbi. (1. Pet. 5:2) Zatem bomo pregledali, kako je prav opravljati delo pastirja. V naslednjem članku pa bomo obravnavali, kako lahko občina spoštuje tiste, ki se zelo trudijo in vodijo čredo. (1. Tes. 5:12) To, kar bomo obravnavali, nam bo pomagalo odločno se upreti našemu glavnemu Nasprotniku, saj je on tisti, proti kateremu se moramo bojevati. (Efež. 6:12)
Pasite Božjo čredo
4., 5. Kako naj bi starešine gledali na čredo? Ponazori.
4 Peter je tiste, ki so med kristjani v prvem stoletju služili kot starešine, spodbudil, naj na čredo, ki jim je zaupana, gledajo tako, kakor nanjo gleda Bog. (Beri 1. Petrovo 5:1, 2.) Čeprav je Peter veljal za steber občine, starešinam ni govoril zviška, ampak jim je svetoval kot sostarešinam. (Gal. 2:9) Podobno tudi danes Vodstveni organ prigovarja občinskim starešinam, naj si prizadevajo izpolnjevati svojo zahtevno odgovornost, da pasejo Božjo čredo.
5 Apostol Peter je napisal, da naj bi starešine pasli »Božjo čredo«, ki jo imajo na skrbi. Zanje je bilo zelo pomembno to, da so se zavedali, da čreda pripada Jehovu in Jezusu Kristusu. Starešine so bili odgovorni Bogu za to, kako pazijo na njegove ovce. Denimo, da te tesen prijatelj prosi, da med njegovo odsotnostjo paziš na otroke. Ali ne bi dobro skrbel zanje in jih hranil? Če bi kateri od njih zbolel, ali ne bi poskrbel za to, da bi prejel potrebno zdravniško pomoč? Podobno naj bi starešine »pasli Božjo občino, ki jo je Bog kupil s krvjo svojega Sina«. (Apd. 20:28) Starešine bi morali imeti v mislih, da je bila vsaka ovca kupljena z dragoceno krvjo Kristusa Jezusa. Ker so odgovorni Bogu, čredo hranijo, varujejo in skrbijo zanjo.
6. Katero odgovornost so imeli starodavni pastirji?
6 Pomisli na odgovornosti, ki so jih imeli dobesedni pastirji v biblijskih časih. Ko so skrbeli za čredo, so morali prenašati dnevno vročino in mrzle noči. (1. Mojz. 31:40) Za ovce so celo tvegali svoje življenje. David, ki je bil v mladih letih pastir, je svojo čredo večkrat rešil pred zvermi, tudi pred levom in medvedom. David je dejal, da je plenilca »zgrabil za čeljust, zbil na tla in usmrtil«. (1. Sam. 17:34, 35) Kakšen pogum! Si lahko predstavljaš, kako zelo se je približal zobem zveri! Vseeno se ni obotavljal rešiti ovc.
7. Kako lahko starešine, simbolično rečeno, iztrgajo ovce iz Satanovih čeljusti?
7 Danes morajo starešine varovati čredo pred Hudičem, ki jo napada kakor lev. K temu morda spada to, da, simbolično rečeno, pogumno iztrgajo ovce iz Hudičevih čeljusti. To storijo tako, da z neopreznimi brati in sestrami, ki jih mikajo Satanove zanke, razpravljajo o nevarnostih. (Beri Juda 22, 23.) Seveda starešine tega ne bi zmogli brez Jehovove pomoči. S poškodovanimi ovcami ravnajo nežno, jim obvezujejo rane in jih zdravijo z blagodejnim balzamom iz Božje Besede.
8. Kam starešine vodijo čredo in kako to delajo?
8 Pastir je prav tako vodil čredo do ustreznih pašnikov in vodnih virov. Starešine podobno usmerjajo čredo k občini, in sicer s tem, da jo spodbujajo k rednemu obiskovanju shodov, kar ji pomaga, da je dobro nahranjena in da dobiva hrano »ob pravem času«. (Mat. 24:45) Morda si morajo vzeti dodaten čas, da tistim, ki so duhovno zboleli, pomagajo sprejeti hrano iz Božje Besede. Izgubljena ovca se morda skuša vrniti v čredo. Starešine takšnega posameznika ne zastrašujejo, ampak mu blago pojasnijo svetopisemska načela in mu pokažejo, kako jih lahko upošteva v svojem življenju.
9., 10. Kako naj bi starešine skrbeli za duhovno bolne?
9 Kakšnega zdravnika raje obiščeš, kadar zboliš? Ali takšnega, ki te samo napol posluša, potem pa hitro predpiše zdravila, samo zato da bi se te rešil in se potem posvetil naslednjemu pacientu? Ali pa raje obiščeš zdravnika, ki te podrobno izpraša, ti pojasni, kaj utegne biti narobe s teboj, in ti pove za možne načine zdravljenja?
10 Podobno lahko starešine poslušajo duhovno bolnega in mu pomagajo zaceliti rane, ga tako rekoč »v Jehovovem imenu namažejo z oljem«. (Beri Jakob 5:14, 15.) Na oslabelega ima Božja Beseda lahko podobno blagodejen učinek, kot ga je v preteklosti imel gileadski balzam. (Jer. 8:22; Ezek. 34:16) Omahujočim posameznikom lahko biblijska načela, če jih upoštevajo, pomagajo, da si znova pridobijo duhovno ravnovesje. Zares, kadar starešine prisluhnejo bolni ovci, ko ta izraža svoje skrbi, in molijo z njo, s tem storijo veliko dobrega.
Ne pod prisilo, temveč voljno
11. Kaj starešine vzgibava k temu, da voljno pasejo Božjo čredo?
11 Peter je nato starešinam govoril o tem, kako je treba in kako se ne bi smelo pastirjevati. Starešine naj ne bi pasli Božje črede »pod prisilo, temveč voljno«. Kaj jih spodbuja k temu, da bratom in sestram voljno služijo? No, kaj je vzgibavalo Petra, da je pasel in hranil Jezusove ovce? Skrivnost je bila v tem, da je imel rad Gospoda in mu je bil naklonjen. (Jan. 21:15–17) Zaradi ljubezni starešine ne živijo več »zase, temveč za tistega, ki je zanje umrl«. (2. Kor. 5:14, 15) Starešine takšna ljubezen kakor tudi ljubezen do Boga ter bratov in sester vzgibava, da služijo čredi – zanjo žrtvujejo svoje moči, sredstva in čas. (Mat. 22:37–39) Za čredo se voljno razdajajo, brez godrnjanja.
12. Koliko se je razdajal apostol Pavel?
12 Koliko naj bi se starešine razdajali? Pri skrbi za ovce posnemajo apostola Pavla, prav kakor je on posnemal Jezusa. (1. Kor. 11:1) Pavel in njegovi spremljevalci so bili sokristjanom v Tesaloniki pripravljeni iz srčne naklonjenosti podeliti »ne samo Božjo dobro novico, temveč tudi svoje duše«. Pri tem so bili blagi »kakor doječa mati, ki ljubeče skrbi za svoje otroke«. (1. Tes. 2:7, 8) Pavel je razumel, kakšne občutke ima doječa mati do svojih otrok. Zanje bi storila vse, tudi vstala sredi noči, da bi jih nahranila.
13. Kaj morajo starešine ohranjati v ravnovesju?
13 Starešine morajo paziti, da ohranjajo ravnovesje med pastirskimi odgovornostmi in dolžnostmi do svoje družine. (1. Tim. 5:8) Čas, ki ga starešine preživijo z občino, je dragocen čas, ko bi lahko bili skupaj s svojo družino. Ti dve odgovornosti lahko med drugim uravnovesijo tako, da občasno povabijo druge, da se pridružijo njihovi družini pri družinskem čaščenju. Masanao, starešina iz Japonske, je več let vabil samske posameznike ter takšne, ki so živeli v versko razdeljenem domu, da so bili navzoči na družinskem preučevanju. Čez čas so nekateri od teh, ki jim je pomagal, tudi sami postali starešine in so posnemali njegov odlični zgled.
Zavračajte nepošten dobiček – čredo pasite z vso vnemo
14., 15. Zakaj bi se starešine morali varovati »ljubezni do nepoštenega dobička« in kako lahko v tem posnemajo Pavla?
14 Peter je starešine prav tako spodbudil, naj črede ne pasejo »iz ljubezni do nepoštenega dobička, temveč z vso vnemo«. Starešinam izpolnjevanje njihove naloge vzame precej časa, vendar za to ne pričakujejo nobenega denarnega nadomestila. Petru se je zdelo potrebno posvariti sostarešine pred nevarnostjo, da bi čredo pasli iz »ljubezni do nepoštenega dobička«. Ta nevarnost je razvidna iz tega, kako razkošno živijo verski voditelji »Babilona Velikega«, medtem ko so mnogi ljudje prisiljeni živeti v revščini. (Raz. 18:2, 3) Današnji starešine imajo dober razlog, da se varujejo vseh tovrstnih teženj.
15 Pavel je dal krščanskim starešinam dober zgled. Čeprav je bil apostol in bi lahko kristjane v Tesaloniki obremenil »z velikimi stroški«, ni pri nikomer jedel zastonj, ampak je »prizadevno in naporno« delal noč in dan. (2. Tes. 3:8) Mnogi današnji starešine, tudi tisti v potujoči službi, so v tem dober zgled. Čeprav sprejmejo gostoljubje sovernikov, nikogar ne obremenijo »z velikimi stroški«. (1. Tes. 2:9)
16. Kaj pomeni pasti čredo »z vso vnemo«?
16 Starešine pasejo čredo »z vso vnemo«. Njihova vnema se vidi iz tega, kako požrtvovalno pomagajo čredi. Vendar to ne pomeni, da čredo silijo k služenju Jehovu. Ljubeči starešine prav tako ne spodbujajo drugih, da bi Bogu služili iz tekmovalnosti. (Gal. 5:26) Starešine se zavedajo, da je vsaka ovca edinstvena. Vneto si želijo pomagati svojim bratom in sestram, da bi Jehovu služili z veseljem.
Ne gospodujte čredi, ampak ji bodite za zgled
17., 18. a) Zakaj je bilo apostolom občasno težko dojeti Jezusov pouk o ponižnosti? b) Kakšne podobne težnje se moramo morda varovati danes?
17 Kot smo že obravnavali, bi starešine morali imeti ves čas v mislih, da čreda, ki jo pasejo, ni njihova, ampak Božja. Zato morajo paziti, da ne bi »gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina«. (Beri 1. Petrovo 5:3.) Tu in tam se je zgodilo, da so si Jezusovi apostoli zaradi napačnih motivov skušali pridobiti ugled. Hoteli so biti na pomembnem položaju, tako kot tisti, ki so vladali narodom. (Beri Marko 10:42–45.)
18 Bratje, ki se danes potegujejo za »nadzorniško službo«, bi se morali preiskati, zakaj si želijo to prednost. (1. Tim. 3:1) Tisti, ki že služijo kot starešine, pa bi se lahko odkrito vprašali, ali hrepenijo po oblasti oziroma pomembnosti, tako kot so nekateri od apostolov. Če so že apostoli imeli s tem povezane težave, potem je starešinam gotovo lahko jasno, da si morajo močno prizadevati, da jim ne bi bilo tako kot posvetnim ljudem všeč to, da imajo oblast nad drugimi.
19. Kaj bi morali starešine imeti v mislih, ko si prizadevajo ščititi čredo?
19 Seveda morajo starešine včasih ravnati odločno, na primer ko ščitijo čredo pred »zatiralskimi volkovi«. (Apd. 20:28–30) Pavel je naročil Titu, naj spodbuja in opominja »z vso oblastjo«. (Titu 2:15) Vendar si starešine tudi takrat, ko morajo tako ukrepati, prizadevajo spoštovati dostojanstvo vpletenih. Zavedajo se, da bodo pri doseganju srca in pri usmerjanju posameznika na pravo pot učinkovitejši, če ga ne bodo ostro kritizirali, ampak mu bodo ljubeče prigovarjali.
20. Kako lahko starešine posnemajo Jezusa in tudi sami dajejo dober zgled?
20 Kristusov odlični zgled vzgibava starešine k temu, da ljubijo čredo. (Jan. 13:12–15) Srce se nam ogreje, ko beremo o tem, kako je svoje učence učil oznanjevati in pridobivati nove učence. S svojo ponižnostjo se je dotaknil src svojih učencev in jih spodbudil, da so tudi oni s ponižnostjo gledali »na druge kot na višje od sebe«. (Fil. 2:3) Tudi današnji starešine so spodbujeni, da posnemajo Jezusov zgled in da potem sami želijo biti »čredi za zgled«.
21. Katere nagrade se lahko starešine veselijo?
21 Peter je svoje opomine starešinam sklenil s tem, da je opozoril na to, kaj jih čaka v prihodnosti. (Beri 1. Petrovo 5:4.) Maziljeni nadzorniki bodo »dobili nevenljivi venec slave« s Kristusom v nebesih. Podpastirji izmed »drugih ovc« pa bodo imeli prednost pasti Božjo čredo na zemlji pod vodstvom »glavnega pastirja«. (Jan. 10:16) Naslednji članek bo razpravljal o tem, kako lahko člani občine podpirajo tiste, ki so postavljeni, da vodijo čredo.
Za ponovitev
• Zakaj je bilo primerno, da je Peter opomnil sostarešine, naj pasejo Božjo čredo, ki jim je bila zaupana?
• Kako naj bi starešine pasli duhovno bolne?
• Kaj vzgibava starešine, da pasejo Božjo čredo, ki jo imajo na skrbi?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 21]
Starešine morajo kakor pastirji v starodavnosti ščititi »ovce«, ki jih imajo na skrbi.