Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Spoštujte tiste, ki se med vami zelo trudijo«

»Spoštujte tiste, ki se med vami zelo trudijo«

»Spoštujte tiste, ki se med vami zelo trudijo«

»Spoštujte tiste, ki se med vami zelo trudijo in vas vodijo v Gospodu ter opominjajo.« (1. TES. 5:12)

1., 2. a) Kakšno je bilo stanje v tesaloniški občini, ko ji je Pavel pisal svoje prvo pismo? b) K čemu je Pavel spodbudil Tesaloničane?

PREDSTAVLJAJ si, da pripadaš tesaloniški občini v prvem stoletju, eni prvih občin, ki so bile ustanovljene v Evropi. Apostol Pavel je precej časa namenil temu, da je krepil tamkajšnje kristjane. Morda je bil on tisti, ki je v tej občini postavil starešine, da vodijo čredo, tako kot je to storil v drugih občinah. (Apd. 14:23) Toda potem, ko je bila občina ustanovljena, so Judje zbrali skupaj drhal, da bi Pavla in Sila izgnali iz mesta. Kristjani, ki so ostali, so se morda počutili zapuščene, morda so bili celo prestrašeni.

2 Pavel je bil po tem, ko je zapustil Tesaloniko, seveda zaskrbljen za novoustanovljeno občino. Skušal se je vrniti, vendar mu je Satan »presekal pot«. Zato je poslal Timoteja, da bi spodbudil občino. (1. Tes. 2:18; 3:2) Timotej se je vrnil z dobrim poročilom, kar je Pavla navedlo, da je Tesaloničanom napisal pismo. Med drugim jih je spodbudil, naj spoštujejo tiste, ki so vodili njihovo občino. (Beri 1. Tesaloničanom 5:12, 13.)

3. Katere razloge so imeli tesaloniški kristjani, da so starešine še posebej cenili?

3 Bratje, ki so vodili tesaloniško občino, niso bili tako izkušeni kakor Pavel in njegovi popotni tovariši niti niso imeli tako bogate duhovne dediščine kakor jeruzalemski starešine. Navsezadnje je občina obstajala manj kot leto! Kljub temu so tisti, ki so ji pripadali, lahko bili upravičeno hvaležni za starešine, ki so se zelo trudili in vodili občino ter opominjali brate in sestre. Zares, imeli so dobre razloge, da so starešine še posebej cenili. Pavel je Tesaloničanom za tem, ko jih je spodbudil, naj cenijo starešine, še svetoval, naj bodo »drug z drugim v miru«. Če bi ti pripadal tamkajšnji občini, ali bi močno cenil delo starešin? Kako gledaš na »darove v obliki ljudi«, ki jih je Bog po Kristusu priskrbel v tvoji občini? (Efež. 4:8)

Se »zelo trudijo«

4., 5. Kaj je gnalo starešine v Pavlovih dneh, da so poučevanju občine posvetili veliko truda, in zakaj je tako tudi danes?

4 Kako so starešine v Tesaloniki pokazali, da se »zelo trudijo«, zatem ko sta Pavel in Sila odšla v Berojo? Nedvomno so se trudili posnemati Pavla in so občino poučevali na temelju Svetih spisov. Mogoče se sprašuješ, ali so tesaloniški kristjani cenili Božjo Besedo. Biblija namreč pravi, da so bili Judje v Beroji »plemenitejši od onih v Tesaloníki« in so »vsak dan skrbno preiskovali Svete spise«. (Apd. 17:11) Vendar je treba upoštevati, da so bili v tej biblijski vrstici primerjani Judje v Beroji, ki so v velikem številu sprejeli resnico, z Judi v Tesaloniki, ki je po večini niso sprejeli. Judje v Tesaloniki, ki so postali kristjani, Božje besede niso »sprejeli kot človeško besedo, temveč [. . .] kot Božjo besedo«. (1. Tes. 2:13) Starešine so se prav gotovo zelo trudili, da so takšne duhovno hranili.

5 Danes razred zvestega in preudarnega sužnja oskrbuje Božjo čredo s hrano »ob pravem času«. (Mat. 24:45) Člani občine imajo morda na voljo obilje biblijske literature, v nekaterih jezikih celo orodja, kot so Watch Tower Publications Index in Watchtower Library na CD-ROM-u. Poleg tega se krajevni starešine pod vodstvom tega sužnja marljivo trudijo duhovno hraniti sokristjane. Starešine se v skrbi za duhovne potrebe občine veliko ur pripravljajo na točke, ki so jim dodeljene na shodih, tako da lahko informacije predstavijo kar najbolj učinkovito. Ali si že kdaj pomislil na to, koliko časa namenijo starešine pripravi točk za shode, zbore in zborovanja?

6., 7. a) Kakšen zgled je bil Pavel starešinam v Tesaloniki? b) Zakaj današnjim starešinam morda ni enostavno posnemati Pavla?

6 Starešine v Tesaloniki so se spominjali odličnega zgleda, ki ga je Pavel dal glede pasenja črede. Pastirjeval ni mehansko ali površno. Kot smo razpravljali že v prejšnjem članku, je bil Pavel blag »kakor doječa mati, ki ljubeče skrbi za svoje otroke«. (Beri 1. Tesaloničanom 2:7, 8.) Bil jim je celo pripravljen »podeliti« svojo dušo! Starešine naj bi ga pri pastirjevanju posnemali.

7 Današnji krščanski starešine posnemajo Pavla s tem, da rahločutno skrbijo za čredo. Nekatere ovce po naravi ne izžarevajo topline in niso družabne. Kljub temu se starešine trudijo ravnati preudarno in v njih najti »to, kar je dobro«. (Preg. 16:20) Da, starešina se mora zaradi lastne nepopolnosti morda bojevati, da bi na vsakogar gledal pozitivno. Vendar ali ni res, da si starešina, ki se po svojih najboljših močeh trudi biti blag do vseh, zasluži pohvalo, ker si prizadeva biti dober pastir pod Kristusovim vodstvom?

8., 9. Kako današnji starešine med drugim »bedijo« nad našimi dušami?

8 Vsi imamo razlog za to, da se podrejamo starešinam. Kot je dejal Pavel, »bedijo« nad našimi dušami. (Heb. 13:17) Ta izraz nas spomni na to, kako se dobesedni pastir odreče spanju, da bi ščitil svojo čredo. Podobno tudi današnji starešine morda žrtvujejo nekaj spanca, medtem ko skrbijo za potrebe tistih, ki so slabega zdravja ali pa imajo čustvene oziroma duhovne težave. Na primer, bratje, ki služijo v odboru za stike z bolnišnicami, morajo včasih vstati sredi noči, da bi pomagali komu, ki ima hude zdravstvene težave. Toda kako zelo smo jim hvaležni za pomoč, kadar se znajdemo v takšnih okoliščinah!

9 Starešine, ki služijo v regionalnih gradbenih odborih in v odborih za pomoč ob naravnih nesrečah, se zelo trudijo pomagati sovernikom. Zaslužijo si, da jih podpremo iz vsega srca! Razmislimo denimo o pomoči, ki je bila organizirana za tem, ko je leta 2008 tropski ciklon Nargis razdejal Mjanmar. Da bi skupina za pomoč prišla do občine v Bothingonu na hudo prizadetem območju delte Iravadija, je morala potovati skozi opustošeno področje, ki je bilo prekrito s trupli. Ko so krajevni bratje in sestre videli, da je bil v prvi skupini za pomoč tudi njihov nekdanji okrajni nadzornik, so vzkliknili: »Glejte! To je naš okrajni nadzornik! Jehova nas je rešil!« Ali ceniš požrtvovalno delo starešin, ki ga opravljajo dan in noč? Nekateri starešine so postavljeni, da služijo v posebnih odborih, ki obravnavajo zahtevne sodne probleme. Ti starešine se ne hvalijo s svojimi dosežki; vseeno so jim tisti, ki imajo od njihovega dela korist, zelo hvaležni. (Mat. 6:2–4)

10. Katera manj znana dela opravljajo starešine?

10 Danes veliko starešin tudi ureja razno dokumentacijo. Na primer, koordinator starešinstva pripravlja razporede za tedenske shode. Občinski tajnik skrbi za mesečna in letna poročila o službi oznanjevanja. Nadzornik šole skrbno pripravlja razpored za šolo. Vsake tri mesece se opravi revizija občinskega računovodstva. Starešine berejo pisma iz podružničnega urada in udejanjajo smernice, ki pomagajo ohranjati »enotnost v veri«. (Efež. 4:3, 13) Zaradi takšnega marljivega truda starešin se vse »godi spodobno in urejeno«. (1. Kor. 14:40)

»Vas vodijo«

11., 12. Kdo po Pavlovih besedah vodi občino in kaj vse spada k temu?

11 Pavel je za prizadevne tesaloniške starešine dejal, da »vodijo« občino. Grška beseda, prevedena z »vodijo«, je tvorjena iz besede, ki pomeni »stati pred« in se jo lahko prevaja z »usmerjati, prevzeti vodstvo«. (1. Tes. 5:12) Pavel je za te iste starešine rekel, da se »zelo trudijo«. V mislih je imel vse starešine v občini. Danes večina starešin stoji pred občino in vodi shode. Nedavna uvedba naziva »koordinator starešinstva« nam pomaga, da na starešine v občini gledamo kot na celoto, v kateri ni izstopajočih posemeznikov.

12 K vodenju občine spada več kot le poučevanje. Izraz »voditi« je uporabljen tudi v 1. Timoteju 3:4. Pavel je dejal, da bi nadzornik moral biti »tak, ki dobro vodi svojo družino in ima otroke, ki se mu podrejajo z vsem spoštovanjem«. V tej vrstici beseda »vodi« očitno ne označuje le tega, da mora starešina poučevati svoje otroke, temveč tudi to, da mora usmerjati družino in imeti »otroke, ki se mu podrejajo«. Da, starešine vodijo občino ter pomagajo vsem, da bi se podrejali Jehovu. (1. Tim. 3:5)

13. Zakaj je za to, da bi bil na sestanku starešin sprejet sklep, morda potrebno kar nekaj časa?

13 Starešine se, zato da bi dobro vodili čredo, posvetujejo med seboj, kako poskrbeti za potrebe občine. Na prvi pogled bi bilo morda videti učinkoviteje, če bi se o vsem odločal en sam starešina. Vendar se današnja starešinstva po zgledu vodstvenega organa iz prvega stoletja odkrito pogovorijo o zadevah in iščejo smernice v Svetem pismu. Njihov cilj je naobrniti svetopisemska načela na potrebe krajevne občine. Pri tem so najučinkovitejši, kadar se vsak starešina pripravi za sestanek starešin – razmisli o svetopisemskih stavkih in smernicah, prejetih od razreda zvestega in preudarnega sužnja. To seveda zahteva čas. Kadar imajo starešine različna mnenja – podobno kot so ga imeli člani vodstvenega organa v prvem stoletju, ko so razpravljali o obrezi – si je morda treba vzeti čas in stvari podrobneje raziskati, da bi prišli do soglasnega sklepa na temelju Svetega pisma. (Apd. 15:2, 6, 7, 12–14, 28)

14. Ali ceniš to, da starešinstvo deluje enotno? Zakaj tako meniš?

14 Kaj bi se lahko zgodilo, če bi kak starešina vztrajal pri tem, da se dela po njegovem, ali če bi skušal vsiljevati svoje zamisli? Kaj pa, če bi kdo skušal zasejati spore, kakor jih je Diotref v prvem stoletju? (3. Jan. 9, 10) Prav gotovo bi trpela celotna občina. Če je Satan skušal vnesti nemir že v občino v prvem stoletju, smo lahko prepričani, da skuša skaliti mir tudi v današnji občini. Morda skuša vzbuditi sebične človeške težnje, kot je želja po pomembnosti. Zato morajo starešine negovati ponižnost in delovati kot celota. Kako zelo cenimo ponižnost starešin, ki delujejo složno!

»Opominjajo«

15. Kaj navede starešine k temu, da opomnijo kakega brata ali sestro?

15 Pavel je nato poudaril zahtevno, vendar pomembno nalogo starešin: opominjanje črede. V Krščanskih grških spisih je edino Pavel uporabil grški izraz, ki se prevaja z »opominjati«. Ta izraz se lahko nanaša na odločno svetovanje, vendar nima prizvoka sovražnosti. (Apd. 20:31; 2. Tes. 3:15) Pavel je denimo Korinčanom pisal: »Tega vam ne pišem, da bi vas sramotil, temveč da bi vas opomnil kot svoje ljubljene otroke.« (1. Kor. 4:14) Opomnil jih je, zato ker ga je k temu gnala ljubeča skrb zanje.

16. Česa naj bi se starešine zavedali, kadar opominjajo druge?

16 Starešine se zavedajo, da je zelo pomembno, na kakšen način opominjajo druge. Prizadevajo si posnemati Pavla s tem, da so prijazni, ljubeči in pripravljeni pomagati. (Beri 1. Tesaloničanom 2:11, 12.) Seveda se starešine trdno držijo zanesljive besede in so tako sposobni »spodbujati z zdravim poukom«. (Titu 1:5–9)

17., 18. Kaj bi moral imeti v mislih, če te starešina glede česa opomni?

17 Seveda so tudi starešine nepopolni, zato se lahko zgodi, da rečejo kaj, kar kasneje obžalujejo. (1. kra. 8:46; Jak. 3:8) Poleg tega se starešine zavedajo, da duhovnim bratom in sestram nasvet, ki ga dobijo, običajno »ne prinese veselja, temveč bolečino«. (Heb. 12:11) Ko torej starešina pristopi h komu, da bi ga opomnil, to verjetno stori za tem, ko je o zadevi dobro premislil in molil. Če si prejel kak opomin, ali ceniš takšno ljubečo skrb starešin?

18 Recimo, da imaš zdravstveno težavo, za katero je videti, da se je ne da medicinsko opredeliti. Nato pa zdravnik pravilno ugotovi, za katero bolezen gre, vendar ti je diagnozo precej težko sprejeti. Ali boš zaradi tega do zdravnika pestoval zamero? Ne! Tudi če bi ti priporočal operacijo, bi se verjetno strinjal s takšnim posegom, saj gre vendarle za tvoje dobro. To, na kakšen način ti zdravnik predstavi informacije, te utegne vznemiriti, vendar ali bi dovolil, da to vpliva na tvojo odločitev? Verjetno ne. Podobno naj te to, na kakšen način ti kdo svetuje, ne odvrne od tega, da ne bi poslušal tistih, ki jih Jehova in Jezus utegneta uporabljati, da bi te seznanila, kako si lahko zagotoviš duhovno pomoč in zaščito.

Cenimo to, da nam je Jehova priskrbel starešine

19., 20. Kako lahko pokažeš, da ceniš »darove v obliki ljudi«?

19 Kaj bi storil, če bi prejel darilo, pripravljeno posebej zate? Gotovo bi svoje cenjenje pokazal s tem, da bi ga uporabljal. Jehova ti je po Jezusu Kristusu priskrbel »darove v obliki ljudi«. Svojo hvaležnost za te darove lahko med drugim pokažeš tako, da pozorno poslušaš govore, ki jih imajo starešine, in da se trudiš upoštevati to, kar v njih omenjajo. Cenjenje pa lahko pokažeš tudi tako, da na shodih smiselno komentiraš. Podpiraj delo, ki ga starešine vodijo, na primer terensko službo. Če ti je nasvet določenega starešina koristil, zakaj mu ne bi tega povedal? In zakaj ne bi tudi pokazal, kako zelo ceniš družine starešin? Ne pozabi, da za to, da lahko starešina v občini marljivo služi, njegova družina žrtvuje čas, ki bi ga lahko preživela z njim.

20 Da, imamo obilo razlogov, da smo hvaležni starešinam, ki se zelo trudijo, ki nas vodijo in nas opominjajo. Ti »darovi v obliki ljudi« so zares ljubeča priprava od Jehova!

Ali se spomniš?

• Katere razloge so imeli tesaloniški kristjani za to, da so cenili tiste, ki so vodili njihovo občino?

• Kako se starešine v tvoji občini zelo trudijo zate?

• Kako ti koristi to, da te starešine vodijo?

• Kaj bi moral imeti v mislih, če te starešina glede česa opomni?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 27]

Ali ceniš to, da starešine na toliko načinov pasejo občino?