Ali boš upošteval Jehovove ljubeče smernice?
Ali boš upošteval Jehovove ljubeče smernice?
»Vsako krivo stezo sovražim.« (PS. 119:128)
1., 2. a) Kakšnega svarila bi morda bil vesel, ko bi vprašal prijatelja za pot, in zakaj? b) Pred čim Jehova svari tiste, ki mu služijo, in zakaj?
PREDSTAVLJAJ si naslednje: potovati moraš v neki kraj. Ker bi rad izvedel, kako se pride tja, prosiš za napotke zanesljivega prijatelja, ki pozna pot. Medtem ko ti natančno razlaga, kako se pride tja, morda reče tudi kaj takega: »Bodi previden pri naslednjem zavoju. Znak, ki tam stoji, zavaja. Veliko ljudi ga upošteva in se na koncu izgubi.« Ali bi cenil njegovo skrb in upošteval svarilo? Jehova je v nekaterih vidikih kakor ta prijatelj. Daje nam natančne napotke, kako priti do našega cilja – večnega življenja – obenem pa nas tudi svari pred slabimi vplivi, zaradi katerih bi lahko zavili na napačno pot. (5. Mojz. 5:32; Iza. 30:21)
2 V tem in naslednjem članku bomo razpravljali o nekaterih vplivih, pred katerimi nas svari naš prijatelj, Bog Jehova. Ne pozabimo, da nas Jehova svari zato, ker ga skrbi za nas in nas ima rad. Želi, da pridemo na cilj. Boli ga, ko ljudje podležejo slabim vplivom in se izgubijo na poti. (Ezek. 33:11) V tem članku bomo razpravljali o treh negativnih vplivih. Prvi vpliv prihaja od zunaj, drugi pa od znotraj. Tretji pa prihaja od nečesa, kar sploh ni resnično, vendar je kljub temu zelo nevaren. Seznaniti se moramo s temi vplivi in spoznati, kako nam naš nebeški Oče pomaga, da se jim upremo. Neki psalmist je po navdihnjenju rekel Jehovu: »Vsako krivo stezo sovražim.« (Ps. 119:128) Ali imaš enake občutke? Poglejmo si, kaj nam lahko pomaga, da bi še močneje sovražili vsako krivo stezo in se je ogibali.
Ne pusti se voditi »množici«
3. a) Zakaj bi lahko bilo nevarno ubrati isto pot kot drugi popotniki, če nismo prepričani kam zaviti? b) Katero pomembno načelo najdemo v 2. Mojzesovi 23:2?
3 Kaj bi naredil, če na nekem dolgem potovanju, ne bi bil čisto prepričan kam zaviti? Mogoče bi te mikalo, da bi ubral isto pot kot drugi popotniki – do tega bi lahko prišlo še zlasti takrat, če bi videl, da se je za tisto pot odločilo veliko ljudi. Takšna odločitev je nevarna. Navsezadnje drugi morda ne potujejo proti istemu cilju kot ti ali pa so se morda tudi oni izgubili. V zvezi s tem razmislimo o načelu, ki je podlaga enemu od zakonov, danih staroveškim Izraelcem. Tisti, ki so v sodnih zadevah razsojali ali pričali, so bili posvarjeni z besedami: »Ne potegni z množico.« (Beri 2. Mojzesova 23:2.) Nedvomno se zlahka zgodi, da nepopolni ljudje podležejo tej nevarnosti, pritisku vrstnikov, in izkrivijo pravico. Toda ali je načelo, naj se ne pustimo voditi množici, omejeno le na sodne zadeve? Nikakor ne.
4., 5. V kakšnih okoliščinah sta Jozue in Kaleb čutila pritisk, da bi potegnila z množico, toda kaj jima je pomagalo, da sta se temu pritisku uprla?
4 Resnica je, da smo skoraj vsak trenutek lahko pod pritiskom, da bi potegnili z množico. Ta pritisk se lahko pojavi nenadoma in mogoče se mu je zelo težko upreti. Za primer razmislimo o tem, kakšen pritisk od rojakov sta nekoč čutila Jozue in Kaleb. Bila sta v skupini dvanajstih Izraelcev, ki so si šli na skrivaj ogledat Obljubljeno deželo. Ko so se vrnili, je deset mož poročalo zelo negativno o deželi, kar je drugim jemalo pogum. Trdili so celo, da v deželi med drugim prebivajo velikani, ki prihajajo iz družine nefilov, potomcev upornih angelov in žensk. (1. Mojz. 6:4) No, ta trditev je bila čisti nesmisel. Hudobni nefili so bili pred davnimi stoletji odstranjeni v potopu, tako da niso pustili za seboj nobenih potomcev. Toda tudi najbolj neutemeljene ideje lahko vplivajo na tiste s šibko vero. Negativno poročanje desetih oglednikov je med ljudstvom hitro razširilo strah in paniko. Ni bilo dolgo, ko je večina razmišljala, da bi bila napaka, če bi šli v Obljubljeno deželo, kakor jim je naročil Jehova. Kaj sta v teh napetih okoliščinah storila Jozue in Kaleb? (4. Mojz. 13:25–33)
5 Vsekakor nista potegnila z množico. Povedala sta resnico, čeprav je drugi niso hoteli slišati, in od tega nista odstopila, tudi ko so jima grozili, da ju bodo kamenjali do smrti! Od kod jima takšen pogum? Dobršno mero poguma jima je nedvomno vlivala njuna vera. Ljudje, ki imajo vero, jasno vidijo razliko med neutemeljenimi trditvami ljudi in svetimi obljubami Boga Jehova. Oba sta kasneje povedala, kako gledata na to, da Jehova izpolni vsako svojo obljubo. (Beri Jozue 14:6, 8; 23:2, 14.) Jozue in Kaleb sta bila navezana na svojega zvestega Boga in nikakor si nista mogla zamisliti, da bi potegnila z množico, saj sta vedela, da bi ga to prizadelo. Zato sta ostala trdna in sta nam v tem svetel zgled. (4. Mojz. 14:1–10)
6. V katerih primerih smo morda pod pritiskom, da bi potegnili z množico?
6 Ali kdaj čutiš pritisk, da bi potegnil z množico? Danes je res velika množica ljudi, ki so odtujeni Jehovu in se posmehujejo njegovim moralnim merilom. Ta množica pogosto širi svoje neutemeljene ideje v zvezi z zabavo in rekreacijo. Mogoče vztraja, da nemoralnost, nasilje in okultizem, ki močno prevladujejo v televizijskih oddajah, filmih in videoigrah, nič ne škodijo. (2. Tim. 3:1–5) Ali takrat, ko izbiraš zabavo in rekreacijo zase ali za svojo družino, dovoliš, da svobodomiselna vest drugih vpliva na tvoje odločitve in da oblikuje tvojo vest? Ali ne bi to pravzaprav pomenilo, da si potegnil z množico?
7., 8. a) Kako izšolamo svojo »zmožnost zaznavanja« in zakaj je to bolj koristno kot pa upoštevanje kopice strogih pravil? b) Zakaj si vesel, ko vidiš zgledno ravnanje številnih mladih kristjanov?
7 Jehova nam je dal dragocen dar, ki nam pomaga pri odločanju – »zmožnost zaznavanja«. Toda to zmožnost moramo izšolati »z rabo«. (Heb. 5:14) Svoje zmožnosti zaznavanja ne bi izšolali, če bi se pustili voditi množici, po drugi strani pa tudi ne bi pomagalo, če bi imeli kopico strogih pravil glede zadev, ki se tičejo vesti. Zato Jehovove priče ne dobijo na primer seznama filmov, knjig in spletnih strani, ki naj bi se jih ogibali. Ta svet se tako hitro spreminja, da bi bil takšen seznam zastarel v tistem hipu, ko bi bil sestavljen. (1. Kor. 7:31) Toda najpomembnejši razlog, zakaj ne pričakujemo od drugih, da se bodo odločali namesto nas, je ta, da hočemo uporabiti sposobnost, ki nam jo je dal Jehova. Jehova hoče, da skrbno premislimo o tem, kar pravi Sveto pismo, da ga v molitvi prosimo za vodstvo in da nato sprejmemo odločitev, ki mu ugaja. (Efež. 5:10)
8 Seveda včasih drugim ne bo všeč, da smo se odločili v skladu s Svetim pismom. Na mlade kristjane v šoli močno pritiskajo, da bi gledali in delali iste stvari, kot jih gledajo in delajo vsi drugi. (1. Pet. 4:4) Zato je zelo lepo videti, ko mlajši in starejši kristjani posnemajo Jozuetovo in Kalebovo vero ter nočejo potegniti z množico.
Ne pusti se voditi »svojemu srcu in svojim očem«
9. a) Zakaj bi bilo med potovanjem nevarno, če bi se pustili voditi notranjim občutkom? b) Zakaj je bil zakon, zapisan v 4. Mojzesovi 15:37–39, pomemben za Božje staroveško ljudstvo?
9 Drugi nevarni vpliv, o katerem bomo razpravljali, prihaja iz nas samih. Stvar bi lahko ponazorili takole: Ali si lahko predstavljaš, da bi med potovanjem do določenega cilja kar odvrgel zemljevid in se preprosto pustil voditi notranjim občutkom – morda bi zavil na vsako cesto, ki bi navidez obetala lep razgled? Jasno je, da ne bi prišel na cilj, če bi se predal takšnim občutkom. V zvezi s tem razmislimo o še enem zakonu, ki ga je Jehova dal staroveškim Izraelcem. Mnogim danes je morda težko razumeti, zakaj je Jehova dal Izraelcem zakon, ki je predpisoval, naj imajo na svojih oblačilih resice in modro vrvico. (Beri 4. Mojzesova 15:37–39.) Toda ali razumeš, zakaj je bilo to pomembno? Spoštovanje tega zakona je pomagalo Božjemu ljudstvu, da je bilo drugačno in ločeno od okoliških poganskih narodov. To pa je bilo zelo pomembno, če so hoteli, da jim je Jehova naklonjen. (3. Mojz. 18:24, 25) Vendar pa ta zakon razkriva tudi nevaren notranji vpliv, zaradi katerega bi utegnili skreniti s poti do našega cilja, večnega življenja. Kako to?
10. Iz česa se vidi, da Jehova dobro pozna človeško naravo?
10 Bodimo pozorni, zakaj je Jehova, kot je to sam rekel, postavil ta zakon: »Ne pustite se voditi svojemu srcu in svojim očem, saj vas navajajo, da ravnate nezvesto.« Jehova zelo dobro pozna človeško naravo. Dobro ve, da si naše srce, naš notranji človek, zlahka poželi stvari, ki jih vidimo z očmi. Zato nas Biblija opozarja: »Srce je zvijačnejše od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno storiti vse. Kdo ga more razumeti?« (Jer. 17:9) Ali zdaj razumeš, zakaj je bilo Jehovovo svarilo, izrečeno Izraelcem, povsem ustrezno? Dobro je vedel, da utegnejo opazovati okoliške poganske narode in da jih lahko to, kar bodo videli, zapelje. Lahko bi jih mikalo, da bi bili nevernim sosedom podobni po zunanjosti, nato pa tudi da bi enako kot oni razmišljali, čutili in ravnali. (Preg. 13:20)
11. Kdaj bi lahko bili v nevarnosti, da bi nas pričelo voditi naše srce in oči?
11 V naših dneh se še lažje zgodi, da si zvijačno srce poželi stvari, ki jih vidimo z očmi. Živimo v svetu, ki zna spretno vplivati na mesena nagnjenja. Kako lahko torej upoštevamo načelo, na katerem temelji zapoved iz 4. Mojzesove 15:39? Razmisli o naslednjem: Kako utegne vplivati na tebe to, da se ljudje, ki te obdajajo v šoli, na delovnem mestu ali v soseščini, oblačijo vse bolj in bolj izzivalno? Ali bi te morda mikalo, da se pustiš voditi svojemu srcu in očem? Ali bi te to, kar vidijo tvoje oči, lahko zapeljalo? Ali bi morda bil v skušnjavi, da znižaš svoja merila in se pričneš oblačiti podobno? (Rim. 12:1, 2)
12., 13. a) Kaj naj bi naredili, če naše oči rade zatavajo tja, kamor ne bi smele? b) Zakaj želimo paziti, da ne bi s čim v drugih vzbudili napačnih želja?
12 Nujno moramo razvijati samoobvladanje. Če naše oči rade zatavajo tja, kamor ne bi smele, potem se spomnimo, kako neomajen je bil zvesti Job, ki je s svojimi očmi sklenil pogodbo – trdno je bil odločen, da ne bo razen svoji ženi izkazoval romantične naklonjenosti nobeni drugi ženski. (Job 31:1) Podobno je kralj David sklenil: »Pred oči si ne bom postavljal ničvrednih reči.« (Ps. 101:3) Za vse stvari, ki nam lahko omadežujejo čisto vest in poškodujejo odnos z Jehovom, lahko rečemo, da so »ničvredne«. K temu spada vsaka skušnjava, ki prija očem in lahko zapelje naše srce v grešenje.
13 Po drugi strani pa nikakor nočemo z ničimer v drugih vzbuditi napačnih želja, saj bi tako zanje postali v nekem smislu ničvredna reč. Zato jemljemo resno svetopisemski nasvet, naj bodo naša oblačila urejena in naj odsevajo skromnost. (1. Tim. 2:9) Naša oblačila bodo odsevala skromnost, če ne bomo razmišljali samo o tem, kar je všeč nam. Spoštovati bi morali, kaj drugi mislijo. Bolj bi nam moralo biti pomembno, da ugodimo drugim, kot pa da ugodimo sebi. (Rim. 15:1, 2) Krščanska občina je blagoslovljena z več tisoč mladimi kristjani, ki so v tem pogledu odličen zgled. Zelo smo ponosni na njih, ker se ne pustijo voditi svojemu srcu in očem, ampak raje v vsem – tudi v oblačenju – ugajajo Jehovu.
Ne pusti se voditi temu, kar je »ničevo«
14. Na kaj je Samuel opozoril Izraelce v zvezi z »ničevimi maliki«?
14 Predstavljaj si, da te pot vodi čez prostrano puščavo. Kaj bi se zgodilo, če bi zagledal fatamorgano in se napotil proti njej? Če bi sledil prividu, bi te to lahko stalo življenje! Jehova dobro pozna to nevarnost. Razmisli o naslednjem primeru. Izraelci so hoteli biti podobni okoliškim narodom, ki so jim vladali človeški kralji. Ta njihova želja je bila dejansko hud greh, saj je pomenila, da za svojega kralja nočejo več Jehova. Na koncu jim je Jehova dovolil, da imajo človeškega kralja, vendar jih je po preroku Samuelu opozoril pred tem, da bi se pustili voditi »ničevim malikom«, to je, da bi zaupali nečemu, kar jim v resnici ne bo moglo pomagati. (Beri 1. Samuelova 12:21.)
15. Kako vse so Izraelci pustili, da so jih vodile iluzije?
15 Ali so Izraelci razmišljali, da bo človeški kralj nekako bolj resničen, bolj zanesljiv od Jehova? Če so tako razmišljali, potem so se v resnici pustili voditi iluziji. Poleg tega so bili v nevarnosti, da pričnejo verjeti še številnim drugim Satanovim iluzijam. Človeški kralji bi jih zlahka zapeljali v malikovalstvo. Malikovalci zmotno menijo, da so fizične stvari – bogovi, narejeni iz lesa ali kamna – nekako bolj resnične, bolj zanesljive od nevidnega Boga, Jehova, ki je ustvaril vse. Toda maliki so, kot je dejal apostol Pavel, »nič«. (1. Kor. 8:4) Ne morejo videti, slišati, govoriti ali kaj narediti. Res je, da jih lahko vidiš in se jih dotakneš, toda če bi jih častil, bi se v resnici pustil voditi prazni iluziji, ki prinaša zgolj nesrečo. (Ps. 115:4–8)
16. a) Kako danes Satan pripravi številne ljudi do tega, da se ženejo za kaj, kar je iluzija? b) Zakaj lahko rečemo, da so materialne stvari iluzija, še posebej če jih primerjamo z Bogom Jehovom?
16 Satan zna tudi danes spretno pripraviti ljudi do tega, da se ženejo za kaj, kar je iluzija. Na primer, nešteto ljudi je zavedel tako, da iščejo varnost v materialnih stvareh. Videti je, da denar, imetje in dobro plačana zaposlitev prinašajo prednosti. Toda kakšno pomoč si lahko človek obeta od materialnih stvari, ko mu peša zdravje, ko se gospodarstvo sesuje ali ko pride do naravne nesreče? Kako pomagajo, ko se ljudje v sebi počutijo prazne, ko potrebujejo smisel, vodstvo in odgovore na pomembna življenjska vprašanja? Kakšno uteho lahko dajo, ko se človek bliža smrti? Če se zanašamo na to, da nam bodo materialne stvari potešile duhovne potrebe, bomo razočarani. Materialne stvari ne pomagajo, saj so iluzija. Dolgoročno gledano, ne morejo zagotoviti niti fizične varnosti, saj ne morejo trajno podaljšati človeškega življenja ali pa preprečiti bolezen in smrt. (Preg. 23:4, 5) Koliko bolj je torej resničen naš Bog Jehova! Samo tesen odnos z njim nam lahko da resničen občutek varnosti. Kakšen dragocen blagoslov je to! Nikoli ne zapustimo Jehova za to, da bi se gnali za kaj, kar je iluzija.
17. Kaj si odločen narediti glede slabih vplivov, o katerih smo razpravljali v tem članku?
17 Ali ni pravi blagoslov to, da je Jehova naš prijatelj in da nam daje smernice na poti skozi življenje? Če bomo še naprej upoštevali njegova ljubeča svarila pred tremi slabimi vplivi – pritiskom množice, svojim srcem in iluzijami – je veliko večja verjetnost, da bomo dosegli svoj cilj, večno življenje. V naslednjem članku bomo razpravljali še o treh svarilih, s katerimi nam Jehova pomaga sovražiti krive steze, ki so zavedle že toliko ljudi, in se jih tudi ogibati. (Ps. 119:128)
Kaj meniš?
Kako lahko osebno uporabiš načela, ki jih razodevajo naslednje svetopisemske vrstice?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 11]
Ali te kdaj mika, da bi sledil množici?
[Slika na strani 13]
Zakaj je nevarno pustiti, da te vodijo oči in srce?
[Slika na strani 14]
Ali se ženeš za kaj, kar je v resnici iluzija?
