Božji počitek – kaj je to?
Božji počitek – kaj je to?
»Za Božje ljudstvo šabatni počitek še vedno velja.« (HEB. 4:9)
1., 2. Kaj lahko sklenemo iz točnega prevoda 1. Mojzesove 2:3 in kateri vprašanji se nam zastavljata?
IZ PRVEGA poglavja 1. Mojzesove knjige izvemo, da je Bog pripravil zemljo za človeško bivanje v šestih simboličnih dneh. Konec vsakega od teh obdobij je opisan z besedami: »Bil je večer in bilo je jutro.« (1. Mojz. 1:5, 8, 13, 19, 23, 31) Vendar v Bibliji glede sedmega dne piše: »Bog je sedmi dan blagoslovil in ga posvetil, ker ta dan počiva od vsega svojega dela. Ustvaril je namreč vse, kar se je namenil narediti.« (1. Mojz. 2:3)
2 Ali si opazil, da je v tej vrstici uporabljena glagolska oblika »počiva«? To kaže na to, da je sedmi dan – Božji »dan« počitka – še vedno potekal, ko je Mojzes leta 1513 pr. n. št. napisal 1. Mojzesovo knjigo. Ali Božji dan počitka še vedno traja? Če da, ali lahko danes vstopimo vanj? Odgovor na ti vprašanji je za nas življenjskega pomena.
Ali Jehova še vedno »počiva«?
3. Kako Jezusove besede, zapisane v Janezu 5:16, 17, namigujejo na to, da je v prvem stoletju sedmi dan še vedno trajal?
3 Iz dveh razlogov lahko rečemo, da je v prvem stoletju n. št. sedmi dan še vedno trajal. Kot prvo razmislimo o tem, kar je Jezus dejal nekaterim svojim nasprotnikom. Ko so ga nekoč kritizirali, ker je zdravil na šabat, kar so si razlagali kot obliko dela, jim je dejal: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.« (Jan. 5:16, 17) Kaj je hotel s tem povedati? Jezusa so obtoževali, ker je delal na šabat. Njegove besede »Moj Oče dela« so priskrbele odgovor na njihovo obtožbo. Drugače povedano, Jezus je svojim obtoževalcem rekel: »Z Očetom opravljava enako delo. Glede na to, da moj Oče dela med svojim tisočletja dolgim šabatom, je povsem sprejemljivo, da tudi jaz delam na šabat.« S tem je Jezus namigoval, da je Božji veliki šabatni dan počitka – sedmi dan, v katerem Bog dela, da bi izpolnil svoj namen z zemljo in človeštvom – v njegom času še vedno trajal. *
4. Kako iz Pavlovih besed razberemo, da je v njegovih dneh sedmi dan še vedno trajal?
4 Drugi razlog pa je navedel apostol Pavel. Ko je v zvezi z Božjim počitkom citiral besede iz 1. Mojzesove 2:2, je po navdihnjenju napisal: »Mi namreč, ki verujemo, vstopamo v počitek.« (Heb. 4:3, 4, 6, 9) Torej je v Pavlovih dneh še vedno bil sedmi dan. Koliko časa naj bi ta dan počitka še trajal?
5. Kaj je namen sedmega dne in kdaj se bo povsem izpolnil?
5 Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se moramo spomniti, kakšen je namen sedmega dne. V 1. Mojzesovi 2:3 je pojasnjen takole: »Bog je sedmi dan blagoslovil in ga posvetil.« Jehova je ta dan »posvetil« oziroma določil za to, da bi dovršil svoj namen. Njegov namen z zemljo je, da bi na njej živeli poslušni moški in ženske, ki bodo skrbeli zanjo in za vse življenjske oblike na njej. (1. Mojz. 1:28) Prav zaradi uresničitve tega namena oba, Bog Jehova in Jezus Kristus, ki je »Gospodar šabata«, delata vse do zdaj. (Mat. 12:8) Božji dan počitka bo trajal, vse dokler se Njegov namen v zvezi s tem dnevom ne bo povsem izpolnil na koncu Kristusovega tisočletnega vladanja.
Ne ravnajmo »po istem vzorcu neposlušnosti«
6. Katere svarilne zglede imamo zapisane in kaj se lahko naučimo iz njihovega ravnanja?
6 Bog je Adamu in Evi jasno razložil svoj namen, vendar nista sodelovala. Seveda Adam in Eva nista bila edina, ki sta se odločila za neposlušnost. Od takrat je šlo po njunih stopinjah na milijone drugih. Celo Božje izbrano ljudstvo, izraelski narod, je bilo vedno znova neposlušno. Pomenljivo je, da je Pavel posvaril kristjane v prvem stoletju, da se lahko celo nekateri izmed njih ujamejo v isto past kot starodavni Izraelci. Napisal je: »Zato storimo vse, kar le moremo, da bomo vstopili v ta počitek, da ne bi kdo padel, ker bi ravnal po istem vzorcu neposlušnosti.« (Heb. 4:11) Iz Pavlovih besed lahko vidimo, da neposlušni ljudje ne morejo vstopiti v Božji počitek. Kaj to pomeni za nas? Ali bi se lahko tudi nam zgodilo, da ne bi vstopili v Božji počitek, če bi kakor koli ravnali v nasprotju z Božjim namenom? Jasno je, da je odgovor na to vprašanje zelo pomemben za nas, zato ga bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali. Še prej pa preučimo slab zgled Izraelcev in razlog, zakaj niso vstopili v Božji počitek.
»Ne bodo vstopili v moj počitek«
7. Kaj je imel Jehova v mislih, ko je Izraelce rešil iz egiptovskega suženjstva, in kaj se je pričakovalo od njih?
7 Leta 1513 pr. n. št. je Jehova svojemu služabniku Mojzesu razkril svoj namen glede izraelskega ljudstva. Dejal je: »Grem dol, da ga rešim iz roke Egipčanov in ga odpeljem iz tiste dežele [Egipta] v dobro in prostrano deželo, v kateri tečeta mleko in med.« (2. Mojz. 3:8) Jehova je Izraelce rešil »iz roke Egipčanov«, zato da bi jih, kot je obljubil njihovemu praočetu Abrahamu, naredil za svoje ljudstvo. (1. Mojz. 22:17) Dal jim je zakonik, ki naj bi jim pomagal, da bi bili z njim v miru. (Iza. 48:17, 18) Izraelcem je rekel: »Če boste torej natančno poslušali moj glas in boste izpolnjevali mojo zavezo [kot je opisana v Postavinem zakoniku], mi boste posebna lastnina izmed vseh drugih ljudstev, saj je moja vsa zemlja.« (2. Mojz. 19:5, 6) Izraelci so potemtakem lahko uživali poseben odnos z Bogom samo, če so poslušali njegov glas.
8. Kakšno življenje bi lahko uživali Izraelci, če bi bili poslušni Bogu?
8 Samo predstavljaj si, kakšno življenje bi uživali Izraelci, če bi poslušali Božji glas! Jehova bi blagoslovil njihova polja, vinograde in črede. Sovražniki si jih ne bi mogli trajno podrediti. (Beri 1. kraljev 10:23–27.) Ko bi se Mesija pojavil, bi bil Izrael verjetno samostojen narod in ne bi hlapčeval Rimljanom. Izraelsko kraljestvo bi bilo za zgled sosednjim narodom, saj bi jasno dokazovalo, da poslušnost pravemu Bogu prinaša duhovne in gmotne blagoslove.
9., 10. a) Zakaj ni bilo prav, da so se Izraelci hoteli vrniti v Egipt? b) Kako bi vrnitev v Egipt utegnila vplivati na izraelsko čaščenje Boga?
9 Kako veliko prednost so imeli Izraelci – lahko bi sodelovali pri izpolnitvi Jehovovega namena, zaradi česar ne bi bil blagoslovljen le njihov narod, ampak vsi narodi na zemlji! (1. Mojz. 22:18) Vendar se je ta uporni rod kot celota kaj malo menil za to, da bi bil Izrael kot kraljestvo, ki se podreja teokratični vladi, za zgled drugim narodom. Hoteli so se celo vrniti v Egipt! (Beri 4. Mojzesova 14:2–4.) Kako pa bi njihova vrnitev v Egipt prispevala k izpolnitvi Božjega namena, namreč da bi bilo izraelsko kraljestvo za zgled drugim narodom? Prav nič. Če bi se Izraelci vrnili v ujetništvo svojih poganskih zavojevalcev, se ne bi nikoli mogli ravnati po Mojzesovi postavi in doseči odpuščanje grehov. Kako zelo meseno, kratkovidno so razmišljali! Nič čudnega, da je Jehova za te upornike dejal: »Do tega rodu [sem] začutil odpor in rekel: ‚V svojem srcu nenehno zahajajo vstran in mojih poti še niso spoznali.‘ Tako sem v svoji jezi prisegel: ‚Ne bodo vstopili v moj počitek.‘« (Heb. 3:10, 11; Ps. 95:10, 11)
10 Svojeglavi narod je s tem, da se je hotel vrniti v Egipt, pokazal, da ni kaj dosti cenil duhovnih blagoslovov, ki jih je užival, ampak da je imel raje por, čebulo in česen, ki so bili na voljo v Egiptu. (4. Mojz. 11:5) Ti uporniki so se bili podobno kot nehvaležni Ezav pripravljeni odreči dragoceni duhovni dediščini v zameno za okusen obrok. (1. Mojz. 25:30–32; Heb. 12:16)
11. Kako je malovernost Izraelcev v Mojzesovih dneh vplivala na izpolnjevanje Božjega namena?
11 Jehova je kljub malovernosti izraelskega rodu, ki je zapustil Egipt, potrpežljivo delal na tem, da izpolni svoj namen, pri čemer se je osredotočil na naslednji rod. Pripadniki tega novega rodu so bili bolj poslušni, kot so bili njihovi očetje. Po Jehovovi zapovedi so vstopili v Obljubljeno deželo in jo začeli osvajati. V Jozuetu 24:31 beremo: »Izrael je služil Jehovu vse Jozuetove dni in vse dni starešin, ki so živeli še po Jozuetu in so vedeli, kaj vse je Jehova storil za Izraela.«
12. Kako vemo, da je danes mogoče vstopiti v Božji počitek?
12 Vendar so pripadniki tega rodu postopoma pomrli in prišel je nov rod, ki »ni poznal Jehova niti del, ki jih je storil za Izraela«. Zato so »Izraelovi sinovi [. . .] začeli delati, kar je slabo v Jehovovih očeh, in služiti Baalom«. (Sodn. 2:10, 11) Obljubljena dežela se zanje ni izkazala za resničen »kraj počitka«. Ker so bili neposlušni, njihov mir z Bogom ni trajal. Pavel je, ko je govoril o kasnejšem času, napisal: »Če bi jih bil Jozue privedel v kraj počitka, Bog kasneje ne bi govoril o nekem drugem dnevu. Zato za Božje ljudstvo šabatni počitek še vedno velja.« (Heb. 4:8, 9) »Božje ljudstvo«, ki ga je Pavel tu omenjal, so bili kristjani. Ali to pomeni, da je bila kristjanom dana možnost vstopiti v Božji počitek? Seveda, in to tako kristjanom judovskega kot nejudovskega porekla!
Nekateri niso vstopili v Božji počitek
13., 14. a) Kaj so morali v Mojzesovem času delati Izraelci, da bi vstopili v Božji počitek? b) Kaj so morali v prvem stoletju delati kristjani, da bi vstopili v Božji počitek?
13 Ko je Pavel pisal hebrejskim kristjanom, je bil v skrbeh, da nekateri med njimi niso sodelovali z Božjim namenom. (Beri Hebrejcem 4:1.) V katerem smislu? Ironično je, da je šlo za upoštevanje predpisov iz Mojzesove postave. Kakih 1500 let je vsak Izraelec, ki je hotel živeti v skladu z Božjim namenom, moral upoštevati Postavo. Vendar z Jezusovo smrtjo Postava ni več veljala. Nekateri kristjani tega niso sprevideli in so vztrajali pri tem, da je treba še naprej upoštevati nekatere dele Postave. *
14 Pavel je kristjanom, ki so se še vedno oklepali Postave, pojasnil, da so Jezusova služba velikega duhovnika, nova zaveza in duhovni tempelj veliko bolj vzvišeni od svojih predkrščanskih vzporednic. (Heb. 7:26–28; 8:7–10; 9:11, 12) Pavel je verjetno imel v mislih obhajanje tedenskega šabata pod Postavo, ko je pisal o prednosti vstopa v Jehovov dan počitka: »Za Božje ljudstvo šabatni počitek še vedno velja. Kdor namreč vstopi v Božji počitek, počiva od svojih del kakor tudi Bog od svojih.« (Heb. 4:8–10) Ti hebrejski kristjani so morali opustiti miselnost, da si z opravljanjem del, ki temeljijo na Mojzesovi postavi, lahko prislužijo Jehovovo odobravanje. Vse od binkošti leta 33 n. št. je Bog milostno naklonjen tistim, ki verujejo v Jezusa Kristusa.
15. Zakaj je poslušnost nujna, če želimo vstopiti v Božji počitek?
15 Zakaj Izraelci v Mojzesovih dneh niso prišli v Obljubljeno deželo? Zaradi neposlušnosti. Zakaj nekateri kristjani v Pavlovih dneh niso vstopili v Božji počitek? Prav tako zaradi neposlušnosti. Niso sprevideli, da je Postava že izpolnila svoj namen in da Jehova vodi svoje ljudstvo v drugo smer.
Kako lahko danes vstopimo v Božji počitek
16., 17. a) Kako lahko danes vstopimo v Božji počitek? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
16 Malokdo izmed današnjih kristjanov bi vztrajal pri tem, da je za rešitev potrebno izpolnjevati nekatere dele Mojzesove postave. Pavlove navdihnjene besede, ki jih je namenil Efežanom, ne puščajo nikakršnega dvoma: »Zares, s to nezasluženo dobrotljivostjo ste bili rešeni po veri, pa ne po svoji zaslugi, ampak je to Božji dar. Ne, to ni zaradi del, da ne bi nihče imel razloga za hvaljenje.« (Efež. 2:8, 9) Kako lahko potem kristjani vstopijo v Božji počitek oziroma se Bogu pridružijo pri njegovem počitku? Jehova je določil sedmi dan, svoj dan počitka, za to, da bi njegov namen glede zemlje prišel do svoje veličastne izpolnitve. V Jehovov počitek lahko vstopimo tako, da poslušno delamo v skladu z njegovim namenom, ki nam ga postopno razkriva po svoji organizaciji.
17 Če pa bi po drugi strani podcenjevali na Bibliji temelječe nasvete, ki jih prejemamo po razredu zvestega in preudarnega sužnja, in bi se odločili ravnati neodvisno, bi delali v nasprotju z Božjim namenom. To bi lahko ogrozilo naš mir in odnos z Jehovom. V naslednjem članku bomo pregledali nekaj običajnih okoliščin, s katerimi se Božje ljudstvo srečuje. Razpravljali bomo o tem, kako lahko naše odločitve, najsibo da se odločimo ubogati ali pa ravnati po svoje, kažejo, ali smo resnično vstopili v Božji počitek.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 3 Duhovniki in leviti so na šabat opravljali dela v povezavi s templjem, in to »brez krivde«. Tudi Jezus je kot veliki duhovnik v Božjem velikem duhovnem templju lahko opravljal delo, ki mu ga je dal Jehova, ne da bi se pri tem bal, da krši šabat. (Mat. 12:5, 6)
^ odst. 13 Ni znano, ali je kak kristjan judovskega porekla šel tako daleč, da je po binkoštih leta 33 n. št. sodeloval pri dnevu poravnave. Kdor bi to delal, bi s tem prav gotovo kazal, da ne spoštuje Jezusove žrtve. Vendar pa so se nekateri kristjani judovskega porekla oklepali drugih tradicij, povezanih s Postavo. (Gal. 4:9–11)
Vprašanja za poglobljeno premišljevanje
• Kaj želi Bog doseči v sedmem dnevu, v svojem dnevu počitka?
• Kako vemo, da sedmi dan še vedno traja?
• Zakaj Izraelci v Mojzesovih dneh pa tudi nekateri kristjani v prvem stoletju niso vstopili v Božji počitek?
• Kako lahko danes vstopimo v Božji počitek?
[Preučevalna vprašanja]
[Poudarjeno besedilo na strani 27]
V Jehovov počitek lahko danes vstopimo tako, da poslušno delamo v skladu z njegovim namenom, ki nam ga postopno razkriva po svoji organizaciji.
[Slika na straneh 26]
Kaj mora Božje ljudstvo že od nekdaj delati, da bi vstopilo v Božji počitek?
