Nepozabna letna skupščina

»KO SE bo ta sestanek končal, boste rekli: ‚Ta letna skupščina se bo gotovo zapisala v teokratično zgodovino!‘« S temi besedami je Stephen Lett, ki je član Vodstvenega organa Jehovovih prič, razplamtel željno pričakovanje med mnogoštevilnimi navzočimi. Zbrali so se namreč na 126. letni skupščini družbe Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. Ta dogodek je potekal 2. oktobra 2010 v zborski dvorani Jehovovih prič v Jersey Cityju (v ameriški zvezni državi New Jersey). Katere so bile nekatere zanimive in nepozabne misli s tega zgodovinskega dogodka?

Brat Lett je v uvodnem govoru navdušeno razpravljal o Jehovovi nebeški kočiji, ki je opisana v biblijski knjigi Ezekiel. To ogromno, veličastno vozilo predstavlja Božjo organizacijo, nad katero ima Jehova popoln nadzor. Povedal je, da se njen nebeški del, ki ga sestavljajo duhovna bitja, premika z bliskovito hitrostjo – hitrostjo Jehovovih misli. Zemeljski del Jehovove organizacije prav tako ne miruje. Omenil je številne vznemirljive spremembe, do katerih je v zadnjih letih prišlo v vidnem delu Božje organizacije.

Tako je na primer prišlo do združitve več podružnic, kar bo mnogim, ki so prej služili v betelskih domovih v teh deželah, omogočilo, da se bodo osredotočili na oznanjevalsko delo. Brat Lett je navzoče spodbudil, naj vztrajno molijo, da bi bil Vodstveni organ, ki je predstavnik razreda sužnja, še naprej zvest, pa tudi moder oziroma preudaren. (Mat. 24:45–47)

Spodbudna poročila in intervjuji, ki ogrejejo srce

Tab Honsberger, ki služi v podružničnem odboru na Haitiju, je predstavil ganljivo poročilo o posledicah potresa, ki je to deželo opustošil 12. januarja 2010 in vzel približno 300.000 življenj. Dejal je, da so duhovniki govorili ljudem, da je Bog kaznoval umrle zaradi njihove malovernosti, dobre pa obvaroval. Vendar pa je, ko so se ob potresu zrušili zidovi zapora, pobegnilo na tisoče obsojenih kriminalcev! Mnogim iskrenim Haitijcem je tako v tolažbo, ko spoznajo, zakaj so sedanji časi tako hudi. Brat Honsberger je tudi citiral nekega zvestega brata s Haitija, ki je v nesreči izgubil ženo: »Še danes me oblivajo solze. Ne vem, kako dolgo bom žaloval, toda vesel sem, ker čutim ljubezen Jehovove organizacije. Pokonci me drži upanje in odločen sem ga vlivati še drugim.«

 Mark Sanderson, ki je sedaj član betelske družine v Brooklynu, je predstavil poročilo o delovanju na Filipinih. Ta nekdanji član tamkajšnjega podružničnega odbora je kar žarel, ko je govoril o tem, da so na Filipinih imeli že 32-krat zaporedoma najvišje število kraljestvenih oznanjevalcev in da je tam veliko več biblijskih poukov kot oznanjevalcev. Povedal je primer brata Miguela, čigar vnuk je bil umorjen. Miguel je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da so morilca obsodili in zaprli. Ko je nekoč kasneje oznanjeval v zaporu, je srečal ravno vnukovega morilca. Miguel je bil močno vznemirjen, vendar je moškega blago in prijazno ogovoril. Z njim je čez čas začel preučevati. Moški se je dobro odzval in vzljubil Jehova. Sedaj je krščen. Miguel je njegov tesni prijatelj in si prizadeva doseči, da bi tega novega brata predčasno izpustili iz zapora. *

Naslednja točka na programu so bili spoznavni intervjuji, ki jih je vodil Mark Noumair, učitelj z oddelka za teokratične šole. Intervjuval je tri zakonske pare – Alexa in Sarah Reinmueller, Davida in Kristo Schafer ter Roberta in Ketro Ciranko. Alex Reinmueller, ki pomaga založniškemu odboru, je povedal, kako je resnica postala del njega, ko je že pri 15-ih pioniral v Kanadi in pogosto sam oznanjeval. Na vprašanje, kdo v Betelu je najbolj vplival nanj, je omenil tri zveste može in poudaril, kako mu je vsak od njih pomagal duhovno rasti. Njegova žena Sarah je govorila o svojem prijateljstvu z neko sestro, ki je zaradi svoje vere preživela več desetletij v kitajskih zaporih. Povedala je še, da se je naučila, da se na Jehova lahko opira v osebni molitvi.

David Schafer, ki pomaga učnemu odboru, je povedal, kako zelo ceni svojo mater zaradi njene močne vere in kako so mu v mladosti sokristjani, ki so delali kot gozdarji, pomagali pomožno pionirati. Njegova žena Krista je z naklonjenostjo govorila o dobrem vplivu, ki so ga imeli nanjo starejši člani betelske družine, ki so se, kot je naročil Jezus, izkazali za zveste v najmanjšem. (Luk. 16:10)

Robert Ciranko, ki pomaga spisnemu odboru, je obujal spomine na svoje štiri stare starše, ki so bili madžarski priseljenci in maziljeni kristjani. Ko je bil še deček, so nanj naredila vtis velika zborovanja v 1950-ih, saj je takrat videl, da je Jehovova organizacija veliko večja od njegove občine. Njegova  žena Ketra je povedala, da se je to, kaj pomeni biti zvestovdan, naučila takrat, ko je kot pionirka služila v občini, ki je imela težave z odpadništvom in še marsičim drugim. Vztrajala je in bila kasneje kot posebna pionirka dodeljena v občino, ki ji je s svojim enotnim duhom segla v srce.

Manfred Tonak je zatem predstavil poročilo o Etiopiji. Ta dežela obstaja že od biblijskih časov in je sedaj blagoslovljena z več kot 9000 oznanjevalci dobre novice. Večina jih živi v glavnem mestu, Adis Abebi, ali v njegovi bližini. Zato odročna področja potrebujejo dodatno pomoč. Iz tega razloga so bili etiopski Priče, ki živijo v drugih državah, povabljeni, da bi prišli oznanjevat v nekatere oddaljene predele države. Mnogi so prišli, spodbudili krajevne Priče in našli ljudi, kateri so jim radi prisluhnili.

Vrhunec programa je bil sklop predavanj o Jehovovih pričah v Rusiji in o njihovih pravnih bitkah. Aulis Bergdahl, ki je član podružničnega odbora v Rusiji, je predstavil zgodovino preganjanja Prič v Rusiji, še posebej v Moskvi. Philip Brumley, ki služi v pravnem oddelku v ameriški podružnici, je govoril o vznemirljivem dogajanju v zadnjih mesecih, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo devet obtožb, naperjenih proti Pričam. Sodišče je soglasno sklenilo, da niti ena od devetih obtožb ni bila utemeljena, in v številnih primerih je natančno pojasnilo, zakaj so bili predstavljeni argumenti brezpredmetni. Čeprav bo šele čas pokazal, kako se bodo stvari razpletle, je brat Brumley optimistično govoril o vplivu, ki ga razsodba tega Sodišča utegne imeti na sodne postopke v drugih deželah.

Za temi navdušujočimi novicami je brat Lett povedal, da je ESČP sprejelo v obravnavo dolgo trajajoči sodni spor med francosko vlado in Jehovovimi pričami glede plačila davka. To nadvse spoštovano Sodišče sprejme v obravnavo zelo malo predloženih primerov. Do zdaj je ESČP obravnavalo že 39 primerov v zvezi z Jehovovimi pričami in 37-krat je razsodilo v našo korist. Brat Lett je spodbudil vse med Božjim ljudstvom, naj to trenutno zadevo omenjajo v svojih molitvah k Bogu Jehovu.

Zadnje poročilo je predstavil Richard Morlan, učitelj v Šoli za občinske starešine. Navdušeno je govoril o tej šoli in o hvaležnosti starešin, ki so jo obiskali.

 Drugi govori članov Vodstvenega organa

Guy Pierce, član Vodstvenega organa, je podal prisrčen govor o letnem stavku za 2011: Poiščimo zatočišče v Jehovovem imenu. (Zef. 3:12) Omenil je, da je sedaj za Jehovovo ljudstvo v marsikaterem pogledu vesel čas, obenem pa je tudi resen in streznjujoč. Čeprav se Jehovov veliki dan približuje, se ljudje še naprej zatekajo h krivi veri, političnim institucijam, gmotnemu bogastvu, eskapizmu in podobnemu. Da bi našli pravo zatočišče, moramo klicati Jehovovo ime, kar pomeni, da moramo poznati in močno spoštovati Tistega, ki nosi to ime, mu zaupati in ga ljubiti z vsem, kar imamo.

David Splane, član Vodstvenega organa, je zatem imel razpravo z naslovom »Ali si vstopil v Božji počitek?«, ki je vsem navzočim dala misliti. Omenil je, da Božji počitek ne pomeni, da je Bog nedejaven, saj Jehova in njegov Sin ves ta simbolični dan počitka delata, da bi se na zemlji veličastno izpolnil Božji namen s stvarstvom. (Jan. 5:17) Kako pa lahko mi vstopimo v Božji počitek? Tako da se ogibamo greha in del, s katerimi hočemo sebe izkazati kot pravične. Toda to je le del odgovora. Kazati moramo vero in živeti z Božjim namenom v mislih ter po svojih najboljših močeh podpirati ta namen. Včasih je to lahko pravi izziv, vendar moramo vseeno sprejeti smernice in delati v skladu z navodili Jehovove organizacije. Brat Splane je navzoče spodbudil, naj storijo vse, da bi vstopili v Božji počitek.

Zadnji govor z naslovom »Na kaj čakamo?« je podal Anthony Morris, prav tako član Vodstvenega organa. Brat Morris je odločno in z očetovsko toplino spomnil navzoče na prerokbe, katerih izpolnitev je še pred nami, na dogodke, na katere vsi zvesti posamezniki željno čakamo. Med te dogodke spadata razglas »Mir in varnost!« in uničenje krive religije. (1. Tes. 5:2, 3; Raz. 17:15–17) Navzoče je posvaril pred tem, da bi se na dogodke v novicah, ki niso izpolnitev teh prerokb, odzvali z besedami »To je gotovo harmagedon!«. Priporočal je, naj v skladu z besedami iz Miha 7:7 radostno in potrpežljivo čakamo. Obenem je vse spodbudil, naj strnejo sile skupaj z Vodstvenim organom, naj stopijo skupaj kakor vojaki, ko se bliža najbolj srdit boj. »Naj bo vaše srce močno,« je dejal, »vsi vi, ki čakate Jehova!« (Ps. 31:24)

Na koncu je sledilo nekaj navdušujočih, zgodovinskih obvestil. Geoffrey Jackson, član Vodstvenega organa, je povedal, da se načrtuje poskusno izdajanje poenostavljene preučevalne izdaje Stražnega stolpa, in sicer za tiste, ki ne razumejo dobro angleško. Nato je Stephen Lett obvestil navzoče, da bo Vodstveni organ poskrbel, da bodo v Združenih državah Amerike območni nadzorniki in njihove žene dobili pastirske obiske. Zatem je povedal, da se bo Strežnospopolnjevalna šola po novem imenovala Biblijska šola za samske brate. Kmalu naj bi bila organizirana tudi Biblijska šola za krščanske zakonske pare. Ta šola bo zakonce dodatno usposobila, da bodo lahko še bolj koristni v Jehovovi organizaciji. Brat Lett je prav tako povedal, da bosta Šola za potujoče nadzornike in njihove žene ter Šola za člane podružničnih odborov in njihove žene odslej potekali dvakrat letno v Pattersonu in da se ju bodo lahko tisti, ki so ju že obiskali v preteklosti, znova udeležili.

Vsi navzoči so bili ganjeni, ko je na koncu programa 97-letni John E. Barr, dolgoletni član Vodstvenega organa, izrekel ponižno in prisrčno molitev. * Po koncu programa ni bilo posameznika, ki ne bi menil, da je to bil zares nepozaben dan.

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Vsi navzoči so uživali v poslušanju intervjujev.

[Poudarjeno besedilo na strani 20]

Jehova blagoslavlja oznanjevalsko delo v Etiopiji.