»Bedite« – zakaj je to tako pomembno?

»KAJ bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Mat. 24:3) Jezus je, ko je učencem odgovoril na to vprašanje, jasno in podrobno opisal znamenje, ki naj bi bilo prepoznavno in očitno. O njem lahko beremo v 24. poglavju Matejevega evangelija, 13. poglavju Markovega evangelija in 21. poglavju Lukovega evangelija. Jezus je še dodal: »Bedite.« (Mat. 24:42)

Zakaj je bilo potrebno to dodatno svarilo, če naj bi bilo znamenje samo po sebi tako opazno? Razmislimo o dveh možnih razlogih. Prvi je, da bi se lahko zgodilo, da nekatere kaj tako zamoti, da ne sprevidijo znamenja, in zato duhovno oslabijo in nehajo bedeti. Drugi je ta, da se kristjan utegne zavedati posameznih značilnosti znamenja, vendar jih v svojem okolju ne čuti neposredno. Zato mogoče sklepa, da je »velika stiska«, ki označuje vrhunec Jezusove prerokbe, še daleč v prihodnosti in da zato zdaj še ni nujno bedeti. (Mat. 24:21)

Ljudje »se niso zmenili«

Jezus je svoje sledilce spomnil na ljudi, ki so živeli v Noetovem času. Ni možno, da niso opazili, da jim Noe oznanjuje, da gradi velikansko barko in da se nasilje bohoti. Kljub temu se po večini »niso zmenili«. (Mat. 24:37–39) Danes imajo ljudje podobno stališče glede svaril. Na primer, prometni znaki za omejitev hitrosti jasno sporočajo, kolikšna je najvišja dovoljena hitrost, toda mnogi tega ne upoštevajo. Oblasti pogosto nimajo druge izbire, kot da po mestnih ulicah namestijo hitrostne ovire in tako prisilijo voznike, da upočasnijo vožnjo. Podobno se morda kristjan sicer zaveda znamenja zadnjih dni, vendar se še vedno ukvarja z rečmi, zaradi katerih ni več pozoren na to znamenje. To se je zgodilo Arielle, najstnici iz Zahodne Afrike.

Arielle je po televiziji zelo rada gledala ženski rokomet. Ko so v njeni šoli organizirali rokometno ekipo, je v želji, da bi pri tem sodelovala, pozabila, da bi lahko s tem ogrozila svoje prijateljstvo z Bogom. Prijavila se je za vratarko. Kaj je bilo potem? Pojasnjuje: »Nekatera dekleta iz ekipe so imela fante, ki so uživali droge in kadili. Zaradi moje drugačnosti so se norčevali iz mene, vendar sem bila prepričana, da bom zmogla ta pritisk. Povsem nepričakovano pa se je zgodilo, da je igra pričela spodkopavati mojo duhovnost. Moj um in moje srce sta se ukvarjala samo še z rokometom. Med krščanskimi shodi so mi misli pogosto odtavale iz kraljestvene dvorane na rokometno igrišče. To je pustilo posledice tudi na moji krščanski osebnosti. Ljubezen do igre se je spremenila v hlepenje po zmagi. Neutrudno sem trenirala, da bi potešila svojo tekmovalnost. Bila sem vse bolj pod stresom. Za rokomet sem celo žrtvovala prijateljstva.

 Vrhunec je bil, ko so nasprotnice na neki tekmi izvajale kazenski strel. Postavila sem se, da bi branila gol. Še preden sem se zavedla, sem molila k Jehovu, naj mi pomaga ubraniti strel! Ta dogodek mi je pomagal sprevideti, kako hude posledice je imel rokomet na mojo duhovnost. Kako sem stvari popravila?

Že nekoč prej sem si ogledala naš DVD z naslovom Mladi sprašujejo: Kaj bom naredil s svojim življenjem?. * Odločila sem se, da si ga znova ogledam in da ga tokrat vzamem resno. Navsezadnje sem bila v enaki godlji kot André, mladenič iz drame. Še posebej mi je zbudilo pozornost to, kar je starešina predlagal Andréju, in sicer naj prebere in razmisli o Filipljanom 3:8. To je bilo odločilno. Pustila sem rokomet.

S tem se je vse spremenilo. Izginila sta tekmovalnost in stres, ki jo je spremljal. Bila sem srečnejša in s svojimi krščanskimi prijatelji sem si bila bližje. Duhovne dejavnosti so mi postale bolj pomembne. Na shodih sem bila zbrana in znova sem uživala na njih. Tudi v oznanjevanju sem se izboljšala. Zdaj služim kot stalna pomožna pionirka.«

Če ti kaj odvrača pozornost od znamenja, ki nam ga je dal Jezus, potem moraš ukrepati tako konkretno kot Arielle. Poskusiš lahko naslednje. Raziskuješ lahko po kazalu Watch Tower Publications Index, za katero je bilo rečeno, da je zemljevid do skritih zakladov. Pokaže ti, kje lahko najdeš dobre nasvete in doživetja drugih, ki so bili v podobnem položaju kot ti. Na krščanske shode se dobro pripravi in si delaj zapiske, saj ti bodo tako bolj koristili. Nekateri so ugotovili, da jim pomaga to, da sedijo blizu odra. Kadar pri točkah sodelujejo navzoči, skušaj komentirati že na začetku. Poleg tega si prizadevaj ostati duhovno buden tako, da iščeš vzporednice med tem, kar se danes dogaja po svetu, ter med znamenjem, o katerem je govoril Jezus, in drugimi značilnostmi zadnjih dni. (2. Tim. 3:1–5; 2. Pet. 3:3, 4; Raz. 6:1–8)

Bodimo »pripravljeni«

Znamenje zadnjih dni je globalno, obsega »vso naseljeno zemljo«. (Mat. 24:7, 14) Milijoni živijo na področjih, na katerih pustošijo kuge, lakote, potresi in drugi napovedani dogodki. Po drugi strani pa mnogi živijo v sorazmerno mirnem in spokojnem okolju. Morda ti osebno še nisi občutil posledic dogodkov, ki sestavljajo znamenje. Ali naj bi zato sklenil, da bo velika stiska nastopila šele v daljni prihodnosti? To ne bi bilo modro.

Razmisli denimo, kaj je Jezus napovedal glede »kug in lakot«. (Luk. 21:11) Kot prvo ni rekel, da bodo kuge in lakote vsepovsod hkrati ali pa da bodo enake stopnje. Ne, rekel je, da jih bo doživljal »kraj za krajem«. Potemtakem ne moremo pričakovati, da se bodo vsepovsod in istočasno dogajale enake reči. Kot drugo je Jezus kmalu po tem, ko je govoril o lakotah, opozoril na to, da se bodo nekateri njegovi sledilci morali paziti prenajedanja: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem.« (Luk. 21:34) Torej ne moremo pričakovati, da bomo vsi kristjani občutili posledice vsake od značilnosti znamenja. Ne,  Jezus je rekel: »Ko boste videli, da se vse to dogaja, vedite, da je Božje kraljestvo blizu.« (Luk. 21:31) Sodobna sredstva obveščanja nam omogočajo, da vidimo vse značilnosti napovedanega znamenja, četudi se te stvari ne dogajajo v našem domačem kraju.

Poleg tega nikar ne pozabi, da je Jehova že določil »dan in uro«, ko se bo pričela velika stiska. (Mat. 24:36) Nič, kar se zgodi na zemlji, ne more vplivati na Jehova, da bi spremenil ta datum.

Jezus je kristjane vsepovsod opominjal: »Bodite [. . .] pripravljeni.« (Mat. 24:44) Vedno bi morali biti pripravljeni. Seveda ne moremo vsak dan in ves dan sodelovati v teokratičnih dejavnostih. Povrhu tega nihče od nas ne ve, kaj bo delal takrat, ko se bo pričela velika stiska. Nekateri utegnejo biti takrat na delovnem mestu ali pa sredi hišnih opravil. (Mat. 24:40, 41) Kaj lahko torej storimo, da bomo res pripravljeni?

Emmanuel, Victorine in njunih šest hčera živijo v delu Afrike, kjer ne občutijo vsega, kar je značilno za znamenje zadnjih dni. Zato so se odločili, da bodo vsak dan razpravljali o duhovnih stvareh, da bi ostali pripravljeni. Emmanuel pojasnjuje: »Težko je bilo najti čas, ki bi odgovarjal vsem. Naposled smo se odločili, da bomo izkoristili čas med šesto in pol sedmo zjutraj. Potem ko pregledamo dnevni stavek, se skupaj pripravimo na nekaj odstavkov iz ene od publikacij, ki so na razporedu za občinsko preučevanje tisti teden.« Ali jim ta program pomaga biti duhovno budni? Vsekakor! Emmanuel služi v občini kot koordinator starešinstva. Victorine pogosto služi kot pomožna pionirka in je že mnogim pomagala spoznati resnico. Tudi njune hčere lepo duhovno napredujejo.

Jezus nas opominja: »Pazite, bodite budni.« (Mar. 13:33) Ne pustimo, da bi nam kaj odvrnilo pozornost in nas duhovno uspavalo. Raje upoštevajmo odlične nasvete, ki jih dobimo v naših publikacijah in na občinskih shodih, kakor je to storila Arielle. In tako kot Emmanuel in njegova družina si prizadevajmo vsak dan narediti kaj, kar nam bo pomagalo biti pripravljeni in bedeti.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Vsakodnevne razprave o duhovnih stvareh pomagajo Emmanuelu in njegovi družini, da so pripravljeni.