Bodimo v tolažbo »vsem žalujočim«
Bodimo v tolažbo »vsem žalujočim«
»Ker me je Jehova pomazilil, [. . .] da potolažim vse žalujoče *.« (IZA. 61:1, 2)
1. Kako je Jezus pomagal tistim, ki so žalovali, in zakaj?
JEZUS KRISTUS je rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dokončam delo, ki mi ga je naložil.« (Jan. 4:34) Pri opravljanju prejete naloge je odseval veličastne lastnosti svojega Očeta, Jehova. Ena od njih je velika ljubezen do ljudi. (1. Jan. 4:7–10) Apostol Pavel je omenil en izraz te ljubezni, ko je opisal Jehova kot »Boga vse tolažbe«. (2. Kor. 1:3) Jezus je takšno ljubezen kazal, ko je delal to, kar je bilo napovedano v Izaijevem prerokovanju. (Beri Izaija 61:1, 2.) Jezus je prebral to prerokbo v sinagogi v Nazaretu in dal vedeti, da se te besede nanašajo nanj. (Luk. 4:16–21) Ves čas svojega služenja na zemlji je ljubeče tolažil žalujoče, tako da so bili spodbujeni in so začutili notranji mir.
2., 3. Zakaj morajo Kristusovi sledilci tolažiti druge?
1. Kor. 11:1) Pavel je dejal: »Med seboj [se] tolažite in krepite.« (1. Tes. 5:11) Ljudi je treba tolažiti zlasti zato, ker človeštvo doživlja »kritične čase«, v katerih je, kot je bilo napovedano, »težko živeti«. (2. Tim. 3:1) Odkritosrčni ljudje po vsem svetu se vse pogosteje srečujejo z ljudmi, ki s svojimi besedami in dejanji povzročajo žalost in trpljenje.
2 Tako kakor Jezus morajo tudi vsi njegovi sledilci tolažiti žalujoče. (3 Danes se izpolnjuje to, kar je bilo za zadnje dni te hudobne stvarnosti prerokovano v Bibliji, namreč da bodo mnogi »ljubili sebe in denar, domišljavi bodo, ošabni, govorili bodo bogokletno in ne bodo poslušni staršem. Prav tako bodo nehvaležni, nezvestovdani, brez vsakršne naravne naklonjenosti, nepripravljeni za kakršen koli dogovor, obrekljivi, brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci, svojeglavi, prevzetni, ljubili bodo užitke namesto Boga.« Te značilnosti niso bile še nikoli prej tako izrazite, hudobneži in sleparji namreč napredujejo »v slabem«. (2. Tim. 3:2–4, 13)
4. Kakšne razmere vladajo danes v svetu?
4 Nič od tega nas ne bi smelo presenetiti, saj Božja Beseda jasno pravi, da »ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega«. (1. Jan. 5:19) K »vsemu svetu« spadajo politični, verski in trgovski elementi kakor tudi propagandna sredstva. Satan Hudič je povsem upravičeno imenovan »vladar tega sveta« in »bog te stvarnosti«. (Jan. 14:30; 2. Kor. 4:4) Razmere po vsej zemlji se še naprej slabšajo, saj je Satan silno jezen, ker ve, da ima samo še malo časa, preden ga bo Jehova odstranil. (Raz. 12:12) Kako tolažilno je vedeti, da Bog kmalu ne bo več prenašal Satana in njegove hudobne stvarnosti ter da bo rešeno vprašanje, ki ga je Satan sprožil glede Jehovove vrhovne oblasti. (1. Mojz., 3. pogl.; Job, 2. pogl.)
Dobra novica se oznanja po vsej zemlji
5. Kako se v teh zadnjih dneh izpolnjuje prerokba o oznanjevalskem delu?
5 Med tem težkim obdobjem človeške zgodovine se izpolnjuje to, kar je napovedal Jezus. Dejal je: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Mat. 24:14) To vsesvetovno oznanjevanje Božjega kraljestva se opravlja v vse večjem obsegu. Danes več kot 7,500.000 Jehovovih prič v več kot 107.000 občinah po vsem svetu oznanjuje Božje kraljestvo, tako kot je oznanjeval in poučeval Jezus. (Mat. 4:17) Zaradi našega oznanjevalskega dela so žalujoči deležni velike tolažbe. Zares, v preteklih dveh letih je bilo število tistih, ki so se krstili kot Jehovove priče, 570.601!
6. Kaj meniš o obsegu našega oznanjevalskega dela?
6 To, kako zelo obsežna je ta oznanjevalska dejavnost, nam najbolje pomaga dojeti dejstvo, da Jehovove priče sedaj prevajajo in razdeljujejo biblijske publikacije v več kot 500 jezikih. Kaj takega se ni dogajalo še nikoli prej v vsej človeški zgodovini! Obstoj, delovanje in širitev zemeljskega dela Jehovove organizacije so zares nekaj izjemnega. V tem svetu, ki je pod Satanovim nadzorom, to ne bi bilo mogoče brez vodstva in pomoči Božjega močnega svetega duha. Ker se dobra novica oznanja po vsej naseljeni zemlji, tolažbe iz Svetega pisma niso deležni le soverniki, ampak tudi tisti žalujoči, ki sprejmejo sporočilo o Kraljestvu.
Bodimo v tolažbo sovernikom
7. a) Zakaj ne moremo pričakovati, da bo Jehova že zdaj odstranil vse, kar povzroča stisko? b) Kako vemo, da smo zmožni zdržati preganjanje in stiske?
7 V tem svetu, polnem hudobije in trpljenja, se nam bo zelo verjetno zgodilo kaj, zaradi česar bomo občutili stisko. Ne moremo pričakovati, da bo Bog prej, preden bo uničil to stvarnost, odstranil vse, kar dela ljudi nesrečne ali žalostne. Medtem ko čakamo ta dan, bo napovedano preganjanje preizkusilo, ali smo povsem zvestovdani Jehovu in ali podpiramo njegovo vrhovno oblast. (2. Tim. 3:12) Toda ker nam pomaga in nas tolaži naš nebeški Oče, lahko kakor maziljeni kristjani iz staroveške Tesalonike prenašamo preganjanje in stiske z zdržljivostjo in vero. (Beri 2. Tesaloničanom 1:3–5.)
8. Katere svetopisemske dokaze imamo, da Jehova tolaži svoje služabnike?
8 Nobenega dvoma ni, da daje Jehova svojim služabnikom potrebno tolažbo. Denimo preroku Eliju je, ko mu je hudobna kraljica Jezabela stregla po življenju, upadel pogum in je zbežal ter celo rekel, da želi umreti. Vendar ga Jehova zaradi tega ni pokaral, ampak ga je potolažil in mu vlil pogum, da je opravil svoje delo preroka. (1. kra. 19:1–21) To, da Jehova tolaži svoje ljudstvo, se lahko vidi tudi iz tega, kako je pomagal krščanski občini v prvem stoletju. Tako na primer beremo, da je »za občino po vsej Judeji, Galileji in Samaríji nastopilo obdobje miru in občina se je izgrajevala«. In »ker je živela v strahu pred Jehovom ter v tolažbi svetega duha, se je množila«. (Apd. 9:31) Kako hvaležni smo, da imamo tudi mi »tolažbo svetega duha«!
9. Zakaj je lahko za nas tolažilno to, da se učimo o Jezusu?
9 Kristjani okušamo Božjo tolažbo, odkar se učimo o Jezusu Kristusu in hodimo po njegovih stopinjah. Jezus je rekel: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Mat. 11:28–30) Ko spoznavamo, kako prijazno je Jezus ravnal z ljudmi, in ga v tem posnemamo, nam že to zelo pomaga zmanjšati stres, ki ga morda doživljamo.
10., 11. Kdo vse lahko v občini daje tolažbo?
10 Vir tolažbe so nam lahko tudi sokristjani. Razmisli na primer, kako starešine v občini pomagajo tistim, ki imajo težave. Učenec Jakob je napisal: »Ali je kdo od vas [duhovno] bolan? Naj k sebi pokliče občinske starešine, in ti naj molijo zanj.« Jak. 5:14, 15) Tolažijo pa lahko tudi drugi člani občine.
In kakšen bo rezultat? »Molitev, izrečena v veri, bo bolnega ozdravila in Jehova ga bo dvignil. In če je grešil, mu bo odpuščeno.« (11 Ženskam je o različnih težavah pogosto lažje govoriti z drugimi ženskami. Mlajšim sestram lahko dobro svetujejo še zlasti starejše, bolj izkušene sestre. Te zrele, starejše kristjanke so morda doživele kaj podobnega v svojem življenju. S sočutjem in ženstvenimi lastnostmi so lahko v veliko pomoč. (Beri Titu 2:3–5.) Seveda starešine in drugi lahko tolažijo in bi tudi morali tolažiti »potrte duše« med nami. (1. Tes. 5:14, 15) Poleg tega je dobro imeti v mislih, da nas Bog »tolaži v vsaki stiski, da bi tudi mi mogli s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog, tolažiti te, ki so v kakršni koli stiski«. (2. Kor. 1:4)
12. Zakaj je zelo pomembno, da obiskujemo krščanske shode?
12 Da bi prejeli tolažbo, je zelo pomembno, da smo navzoči na krščanskih shodih, na katerih smo spodbujeni s svetopisemskimi razpravami. V Bibliji beremo, da sta Juda in Sila »brate z mnogimi govori ohrabrila in jih okrepila«. (Apd. 15:32) Pred shodi in po njih se bratje in sestre med seboj pogovarjajo o spodbudnih rečeh. Tudi če trpimo zaradi kakšnih težkih okoliščin, se nikar ne osamimo, saj to ne bi ničesar izboljšalo. (Preg. 18:1) Dobro je, da upoštevamo navdihnjeni nasvet apostola Pavla: »Premišljujmo drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom. In ne izpuščajmo naših shodov, kakor je to nekaterim v navadi, temveč se med seboj bodrimo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« (Heb. 10:24, 25)
Naj nas tolaži Božja Beseda
13., 14. Povej, kako nas lahko Sveto pismo tolaži.
13 Najsibo da smo krščeni kristjani ali pa šele pričenjamo spoznavati Boga in njegove namene, nam je lahko Božja napisana Beseda v neizmerno tolažbo. Pavel je napisal: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov imeli upanje.« (Rim. 15:4) Sveto pismo lahko človeka tolaži in ga naredi »povsem primernega, popolnoma usposobljenega za vsako dobro delo«. (2. Tim. 3:16, 17) To, da poznamo resnico o Božjih namenih in imamo resnično upanje za prihodnost, je nedvomno v veliko tolažbo. Zato s pridom segajmo po Božji Besedi in na njej temelječih publikacijah, ki nas lahko tolažijo in nam v mnogočem koristijo.
Luk. 24:32) Apostol Pavel je posnemal Jezusov odlični zgled in tudi sam dopovedoval na podlagi Svetih spisov. V Beroji so tisti, ki so ga poslušali, »besedo sprejeli s kar največjo vnemo in vsak dan skrbno preiskovali Svete spise«. (Apd. 17:2, 10, 11) Zato je zelo pomembno, da Sveto pismo beremo vsak dan in da dovolimo, da nam skupaj s krščanskimi publikacijami pomaga. Vse to nam bo v teh težavnih časih dajalo tolažbo in vlivalo upanje.
14 Jezus nam je dal dober zgled s tem, da je s Svetimi spisi poučeval in tolažil druge. Ko se je nekoč po vstajenju prikazal dvema od svojih učencev, jima je v celoti razodel Svete spise. Kar jima je povedal, jima je res seglo v srce. (Tolažimo še drugače
15., 16. Kaj vse lahko naredimo, da bi sokristjanom pomagali in jim bili v tolažbo?
15 Sokristjanom lahko pomagamo na različne praktične načine in jih tako tolažimo. Na primer, starejšim ali bolnim sovernikom bi lahko kaj prinesli iz trgovine. Drugim bi morda lahko pomagali pri hišnih opravilih in tako pokazali, da se zanimamo zanje. (Fil. 2:4) Sovernike lahko pohvalimo za njihove dobre lastnosti, kot so ljubezen, iznajdljivost, pogum in vera.
16 Starejšim smo lahko v tolažbo tako, da jih obiščemo in pozorno poslušamo, ko nam pripovedujejo o svoji preteklosti in o očitnih blagoslovih pri služenju Jehovu. Zares, to je lahko v spodbudo in tolažbo tudi nam! Tistim, ki jih obiščemo, lahko preberemo kaj iz Svetega pisma ali iz naših biblijskih publikacij. Mogoče bi lahko tudi pregledali članek, ki se bo v tistem tednu obravnaval pri preučevanju Stražnega stolpa, ali pa gradivo, ki se bo obravnavalo pri občinskem preučevanju Biblije. Skupaj si lahko morda pogledamo kak DVD-posnetek s svetopisemsko vsebino. Ena možnost pa je tudi, da jim preberemo ali povemo kakšno spodbudno doživetje iz naših publikacij.
17., 18. Zakaj smo lahko Božji zvestovdani služabniki prepričani, da nas bo Jehova podpiral in tolažil?
17 Če opazimo, da kdo od sovernikov potrebuje tolažbo, ga lahko omenimo v svojih osebnih molitvah. (Rim. 15:30; Kol. 4:12) Ko se osebno spoprijemamo s težavami v življenju in si marljivo prizadevamo tolažiti druge, imamo lahko enako vero in prepričanje kot psalmist, ki je pel: »Zvrni svoje breme na Jehova, on te bo podpiral. Nikoli ne bo dovolil, da bi pravični omahnil.« (Ps. 55:22) Zares, Jehova bo nam, svojim zvestovdanim služabnikom, vedno stal ob strani, da bi nas tolažil in podpiral.
18 Bog je svojim staroveškim služabnikom dejal: »Jaz, jaz sem vaš tolažnik.« (Iza. 51:12) Jehova bo tudi naš tolažnik in nas bo blagoslovil, ko se trudimo z dejanji in besedami potolažiti žalujoče. Vsakemu od nas, pa naj upamo na življenje v nebesih ali na zemlji, so lahko v uteho besede, ki jih je Pavel namenil svojim z duhom maziljenim sokristjanom: »Sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš Oče, ki nas je ljubil in nam po nezasluženi dobrotljivosti dal večno tolažbo ter svetlo upanje, [. . .] naj potolažita vaše srce ter vas utrdita v vsakem dobrem delu in besedi.« (2. Tes. 2:16, 17)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Izvirna hebrejska beseda, ki se prevaja z »žalujoč«, ima širok pomenski obseg in se nanaša na nekoga, ki je žalosten iz katerega koli razloga, ne le zaradi smrti.
Ali se spomniš?
• V kako velikem obsegu poteka naše delo – tolaženje tistih, ki žalujejo?
• Kaj vse lahko naredimo, da bi bili drugim v tolažbo?
• Katere svetopisemske dokaze imamo, da Jehova tolaži svoje ljudstvo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 28]
Ali pomagaš tolažiti tiste, ki žalujejo?
[Slika na strani 30]
V spodbudo so lahko tako mlajši kot starejši.