Naj te duh vodi do življenja in miru

»Ne živimo po mesu, temveč po duhu.« (RIM. 8:4)

1., 2. a) Katerim nevarnostim se izpostavlja voznik, ki ni zbran? b) V kateri nevarnosti se lahko znajde kdo, ki ni osredotočen na duhovne stvari?

»NEZBRANOST pri vožnji je epidemija, in videti je, da je stanje iz leta v leto vse slabše,« je izjavil ameriški minister za promet. Mobilni telefoni so ena od naprav, ki lahko voznika ovirajo, tako da ni pozoren na to, na kar bi v tistem trenutku moral biti – na vožnjo. Več kot tretjina vprašanih v neki anketi je dejala, da jih je zadelo oziroma skoraj zadelo vozilo, v katerem je voznik uporabljal mobilni telefon. Morda se zdi priročno, da med vožnjo poskrbimo še za kakšen opravek, vendar so posledice lahko usodne.

² Enako lahko velja za naše duhovno dobro. Prav kakor nezbran voznik pogosto spregleda morebitno nevarnost, tako zlahka zabrede v nevarnost tudi kdo, ki ni osredotočen  na duhovne stvari. Če dopustimo, da nas odnese stran od krščanske poti in teokratičnih dejavnosti, se nam lahko zgodi, da doživimo brodolom svoje vere. (1. Tim. 1:18, 19) Apostol Pavel je opozoril na to nevarnost, ko je sokristjanom v Rimu pisal: »Meseno razmišljanje pomeni smrt, duhovno razmišljanje pa pomeni življenje in mir.« (Rim. 8:6) Kaj je Pavel hotel povedati s tem? Kako se lahko ognemo »mesenemu razmišljanju« in razmišljamo duhovno?

Zanje »ni obsodbe«

3., 4. a) O katerem osebnem boju je pisal Pavel? b) Zakaj naj bi nas Pavlov boj zanimal?

³ Pavel je kristjanom v Rimu pisal o izzivu, ki ga je sam doživljal – o boju med njegovim telesom in umom. (Beri Rimljanom 7:21–23.) Pavel tega ni govoril zato, ker bi se hotel opravičevati za svoja dejanja ali ker bi se smilil samemu sebi. Ni menil, da je nemogoče, da bi delal to, kar je prav. Navsezadnje je bil zrel, z duhom maziljen kristjan in izbran za »apostola narodom«. (Rim. 1:1; 11:13) Zakaj je torej Pavel pisal o svojem osebnem boju?

⁴ Pavel je iskreno priznal, da sam ni zmožen izpolnjevati Božje volje toliko, kolikor bi si želel. Zakaj ne? »Vsi grešijo in ne dosegajo Božje slave,« je dejal. (Rim. 3:23) Ker je bil Adamov potomec, je na svojem nepopolnem telesu čutil posledice greha. Razumemo lahko, kako se je počutil, saj smo vsi nepopolni in se moramo vsak dan spoprijemati s podobnimi težavami. Poleg tega je veliko reči, ki nam lahko odvrnejo pozornost in zaradi katerih bi lahko zavili z ozke »poti, ki vodi v življenje«. (Mat. 7:14) Vendar Pavlov položaj ni bil brezupen in tudi naš ni.

5. Na kakšen način je Pavel dobil pomoč?

⁵ Pavel je spraševal, kdo ga bo rešil iz tega boja, in nato dejal: »Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!« (Rim. 7:24, 25) Zatem je spregovoril o tistih, ki so »zedinjeni s Kristusom Jezusom« – o maziljenih kristjanih. (Beri Rimljanom 8:1, 2.) Jehova jih po svojem svetem duhu posinovi in tako postanejo »sodediči [. . .] s Kristusom«. (Rim. 8:14–17) Božji duh skupaj z njihovo vero v Kristusovo odkupno žrtev jim omogoča, da zmagajo v boju, ki ga je opisal Pavel, in tako zanje »ni obsodbe«. Osvobojeni so »postave greha in smrti«.

6. Zakaj bi morali vsi Božji služabniki razumeti to, o čemer je Pavel pisal?

⁶ Čeprav je Pavel govoril maziljenim kristjanom, lahko to, kar je dejal glede Božjega duha in Kristusove odkupne žrtve, koristi vsem Jehovovim služabnikom ne glede na to, na kaj upajo. Kljub temu da je bil Pavel navdihnjen, da tako svetuje maziljenim kristjanom, je zelo pomembno, da vsi Božji služabniki razumejo to, o čemer je pisal, in si prizadevajo upoštevati njegove besede.

Kako je Bog »obsodil greh, ki je v mesu«

7., 8. a) V katerem pogledu je bila Postava »zaradi nepopolnosti ljudi brez moči«? b) Kaj je Bog dosegel s svojim duhom in odkupnino?

⁷ V 7. poglavju pisma Rimljanom je Pavel priznal, da ima greh oblast nad nepopolnim telesom. V 8. poglavju pa je razpravljal o moči svetega duha. Pojasnil je, kako lahko Božji duh pomaga kristjanom v njihovem boju proti grehu, tako da bi lahko živeli v skladu z Jehovovo voljo in si pridobili njegovo naklonjenost. Pavel je opozoril na to, da je Bog s svojim duhom in  odkupno žrtvijo svojega Sina dosegel nekaj, česar Mojzesova postava ni mogla doseči.

⁸ Postava je s svojimi mnogimi zapovedmi obsojala grešnike. Poleg tega so bili Izraelovi višji duhovniki, ki so služili pod Postavo, nepopolni in niso mogli z žrtvami, ki so jih darovali, povsem pokriti grehe. Zato je bila Postava v tem pogledu »zaradi nepopolnosti ljudi brez moči«. Toda Bog je s tem, da je »poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa« in ga daroval kot odkupnino, »obsodil greh, ki je v mesu,« in tako storil to, česar »Postava ni mogla storiti«. Tako lahko maziljeni kristjani zaradi vere v Jezusovo odkupno žrtev veljajo za pravične. Spodbujeni so, da ne živijo »po mesu, temveč po duhu«. (Beri Rimljanom 8:3, 4.) Da bi prejeli »venec življenja«, morajo biti zvesti in živeti po duhu do konca svojega zemeljskega življenja. (Raz. 2:10)

9. Kaj pomeni beseda »postava«, kot je uporabljena v Rimljanom 8:2?

⁹ Pavel je poleg Postave omenil še »postavo tega duha« in »postavo greha in smrti«. (Rim. 8:2) Kaj sta ti postavi? Beseda »postava« se tukaj ne nanaša na določena pravila, kot so bila tista v Mojzesovi postavi. Neki biblijski priročnik pravi: »Grški izraz za postavo v tej vrstici pomeni notranjo gonilno silo, bodisi dobro bodisi slabo, ki deluje tako stalno kakor zakon. Ta izraz prav tako označuje merila, ki posameznika vodijo v življenju.«

10. Iz česa se vidi, da smo pod postavo greha in smrti?

¹⁰ Apostol Pavel je napisal: »Po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rim. 5:12) Ker smo Adamovi potomci, smo vsi pod postavo greha in smrti. Naše grešno telo nas nenehno žene delati stvari, ki Bogu ne ugajajo in ki vodijo samo v smrt. Pavel je v pismu Galačanom takšno ravnanje in lastnosti imenoval »dela mesa«. Nato je dodal: »Tisti, ki počnejo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« (Gal. 5:19–21) Takšni ljudje živijo po mesu. (Rim. 8:4) Njihova »notranja gonilna sila« in njihova življenjska »merila« so pod vplivom grešnega telesa. Toda ali po mesu živijo samo tisti, ki nečistujejo, malikujejo, se  ukvarjajo s spiritizmom ali kako drugače resno grešijo? Ne, saj k delom mesa spada tudi to, čemur bi nekateri rekli zgolj osebnostne pomanjkljivosti, na primer ljubosumnost, izbruhi jeze, prepiri in zavist. Kdo lahko reče, da čisto nič več ne živi po mesu?

11., 12. Za kaj je Jehova poskrbel, da bi se lahko osvobodili postave greha in smrti, in kaj moramo delati, da bi uživali Božjo naklonjenost?

¹¹ Kako veseli smo, da nam je Jehova omogočil, da se lahko osvobodimo postave greha in smrti! Jezus je rekel: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« Če sprejmemo Božjo ljubezen in verujemo v odkupno žrtev Jezusa Kristusa, smo lahko rešeni obsodbe, ki nam grozi zaradi podedovanega greha. (Jan. 3:16–18) Potem bomo morda želeli vzklikniti kakor Pavel: »Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!«

¹² Naš položaj je podoben položaju človeka, ki se zdravi zaradi resne bolezni. Da bi lahko povsem ozdraveli, moramo upoštevati zdravnikove napotke. Čeprav nas vera v odkupnino lahko osvobodi postave greha in smrti, smo še vedno nepopolni in grešni. Če želimo biti res duhovno zdravi in uživati Božjo naklonjenost in blagoslov, je potrebno še nekaj več. Pavel je v zvezi z izpolnjevanjem »pravičnih zahtev Postave« omenil še to, da moramo živeti po duhu.

Živimo po duhu – kako?

13. Kaj pomeni živeti po duhu?

¹³ Da bi živeli po duhu, moramo ves čas duhovno napredovati, vendar to ne pomeni, da moramo v tem pogledu doseči popolnost. (1. Tim. 4:15) Vsak dan si moramo po svojih najboljših močeh prizadevati, da bi živeli, kakor nas vodi duh. Če živimo po duhu, si pridobimo Božjo naklonjenost. (Gal. 5:16)

14. K čemu so nagnjeni tisti, ki »živijo po mesu«?

¹⁴ Pavel je nato v pismu Rimljanom spregovoril o ljudeh, ki imajo med seboj povsem nasproten vzorec razmišljanja. (Beri Rimljanom 8:5.) Tukaj izraza »meso« in »mesen« ne pomenita nujno fizičnega telesa. V Svetem pismu ti besedi včasih pomenita grešno in nepopolno človeško naravo. Zaradi tega nastane boj med  telesom in umom, ki ga je Pavel prej omenil. Toda v nasprotju z njim se tisti, ki »živijo po mesu«, sploh ne skušajo bojevati proti napačnim željam. Namesto da bi se zanimali za to, kar Bog pričakuje od njih, in sprejeli pomoč, ki jo je priskrbel, raje »mislijo na to, kar je meseno«. Pogosto se osredotočajo na zadovoljevanje svojih mesenih oziroma telesnih želja. V nasprotju z njimi pa tisti, ki »živijo po duhu«, raje »mislijo na duhovne reči« – na duhovno hrano in duhovne dejavnosti.

15., 16. a) Kako to, s čimer človek polni svoje misli, vpliva na njegovo stališče? b) Kaj danes zanima večino ljudi?

¹⁵ Beri Rimljanom 8:6. Preden človek kaj stori – bodisi dobro bodisi slabo – se s tem ukvarja v svojih mislih. Ljudje, ki imajo neprestano v mislih mesene reči, kmalu razvijejo stališče ali miselnost, ki je povsem osredotočena na mesene reči. Takšne reči ponavadi prevladujejo v njihovih čustvih, interesih in željah.

¹⁶ S čim se danes ukvarja večina ljudi? Apostol Janez je napisal: »Nič od tega, kar je v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta.« (1. Jan. 2:16) Te želje so povezane z rečmi, kot so spolna promiskuiteta, ugled in imetje. Knjige, revije, časopisi, filmi, televizijske oddaje in internet so prežeti s tem, predvsem zato, ker večina ljudi usmerja svoj um na takšne reči in si jih tudi želi. Vendar »meseno razmišljanje pomeni smrt« – v duhovnem smislu že danes, v fizičnem pa v bližnji prihodnosti. Zakaj? »Meseno razmišljanje pomeni sovražnost do Boga, ker meso ni podrejeno Božji postavi, niti ji ne more biti. Zato tisti, ki živijo po mesu, Bogu ne morejo ugajati.« (Rim. 8:7, 8)

17., 18. Kaj nam lahko pomaga razmišljati duhovno in kakšen bo rezultat?

¹⁷ Po drugi strani pa »duhovno razmišljanje [. . .] pomeni življenje in mir« – v prihodnosti večno življenje, že danes pa notranji mir in mir z Bogom. Kaj nam lahko pomaga razmišljati duhovno? To, da redno osredotočamo svoje misli na duhovne stvari in da dovolimo, da se v nas razvije duhovno naravnana miselnost. Če bomo to delali, bo naš vzorec razmišljanja podrejen Božji postavi in bo v skladu z njegovimi mislimi. Ko bomo v kakšni skušnjavi, ne bomo v dvomih, kako naj bi ravnali. Spodbujeni bomo, da sprejmemo pravo odločitev – takšno, ki je v soglasju z duhom.

¹⁸ Zato je zelo pomembno, da si misli polnimo z duhovnimi rečmi. To naredimo tako, da zberemo »svoje misli za delo« in da v svojem življenju postavljamo v ospredje duhovne dejavnosti, kot so redna molitev, branje in preučevanje Svetega pisma, obiskovanje shodov in oznanjevanje. (1. Pet. 1:13) Ne pustimo, da bi nas zamotilo to, kar je meseno, ampak usmerjajmo svoje misli na to, kar je duhovno. Tako bomo še naprej živeli po duhu in bomo deležni blagoslovov, saj duhovno razmišljanje pomeni življenje in mir. (Gal. 6:7, 8)

Ali lahko pojasniš?

• Česa »Postava ni mogla storiti« in kako je Bog rešil ta problem?

• Kaj je »postava greha in smrti« in kako se je lahko osvobodimo?

• Kaj nam lahko pomaga razmišljati duhovno?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na straneh 12, 13]

Ali živiš po mesu ali po duhu?