Pomagajmo moškim duhovno napredovati

»Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.« (LUK. 5:10)

1., 2. a) Kako so se moški odzivali na Jezusovo oznanjevanje? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

JEZUS in njegovi učenci so se med oznanjevanjem po Galileji vkrcali na čoln, saj so se hoteli umakniti nekam na samo. Toda množice so jim peš sledile. Tistega dne se je pri njih poleg žena in otrok zbralo »okoli pet tisoč mož«. (Mat. 14:21) Ob neki drugi priložnosti je k Jezusu prišla množica ljudi, ki so želeli, da bi jih ozdravil in da bi ga slišali poučevati. Med njimi je bilo poleg žena in otrok »štiri tisoč mož«. (Mat. 15:38) Iz tega vidimo, da je k Jezusu prišlo tudi veliko moških in da jih je zanimalo, kaj uči. Pravzaprav je Jezus pričakoval, da se bo odzvalo še več ljudi, saj je, potem ko je poskrbel za čudežen ulov rib, svojemu učencu Simonu dejal: »Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.« (Luk. 5:10) Njegovi sledilci so morali spustiti svoje mreže v morje človeštva, pri tem pa so lahko pričakovali, da bodo ujeli vsakršne ljudi, med njimi tudi veliko moških.

² Tudi danes se moški zanimajo za to, kar oznanjujemo iz Svetega pisma, in se na to odzivajo. (Mat. 5:3) Vendar mnogi, ki se pričnejo učiti o Bogu, ne napredujejo duhovno. Kako jim lahko pomagamo? Jezus ni razvil kakšnega posebnega pristopa, po katerem bi oznanjeval moškim, vendar pa se je pri oznanjevanju dotaknil stvari, ki so mučile moške njegovih dni. V nadaljevanju bomo pogledali, kako bi lahko po njegovem zgledu pomagali moškim v zvezi s tremi stvarmi, ki jih pogosto mučijo. Te so: 1. skrb za preživetje, 2. strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, in 3. občutki nesposobnosti.

Skrb za preživetje

3., 4. a) Kaj je mnogim moškim glavna skrb? b) Zakaj dajejo nekateri moški zaslužku prednost pred duhovnimi cilji?

³ »Učitelj, šel bom za teboj, kamor koli boš šel,« je neki pismouk rekel Jezusu. Toda ko mu je Jezus dejal, da »Sin človekov [. . .] nima kam položiti glave«, so se mu pojavili pomisleki. Očitno mu ni ustrezalo to, da ne bi vedel, kdaj bo naslednjič jedel ali kje bo spal, saj nič ne piše, da je postal Kristusov sledilec. (Mat. 8:19, 20)

⁴ Moški pogosto dajejo materialni varnosti prednost pred duhovnimi cilji. Mnogim od njih je najpomembnejše, da pridejo do visokošolske izobrazbe in dobro plačane službe. Vedo, da potrebujejo denar za vsakodnevno življenje. Zato menijo, da jim denar in zaposlitev lahko bolj koristita kot to, da preučujejo Sveto pismo in si pridobijo Božje prijateljstvo. Biblijski nauki jih morda pritegnejo, toda »skrbi te stvarnosti« in »varljiva moč bogastva« v njih zadušijo vsakršno morebitno zanimanje. (Mar. 4:18, 19) Poglejmo, kako je Jezus pomagal svojim učencem, da so spremenili svoj prednostni vrstni red.

5., 6. Kaj je Andreju, Petru, Jakobu in Janezu pomagalo, da so sprevideli, kaj jim mora biti najpomembnejše v življenju?

⁵ Andrej in njegov brat Simon Peter sta skupaj opravljala ribiški posel. Njuni družabniki so bili tudi Janez, njegov brat Jakob in njun oče Zebedej. Posel jim je cvetel, tako da so potrebovali pomoč najetih delavcev. (Mar. 1:16–20) Ko sta Andrej in Janez izvedela od Janeza Krstnika za Jezusa, sta bila prepričana,  da sta našla Mesija. Andrej je novico o tem sporočil svojemu bratu Simonu Petru, Janez pa je o tem verjetno seznanil svojega brata Jakoba. (Jan. 1:29, 35–41) Naslednjih nekaj mesecev so vsi štirje spremljali Jezusa, medtem ko je oznanjeval po Galileji, Judeji in Samariji. Nato pa so se vrnili k svojemu poslu. Duhovne stvari so jih zanimale, toda oznanjevalsko delo jim ni bilo najpomembnejše v življenju.

⁶ Nekaj časa zatem je Jezus povabil Petra in Andreja, naj gresta za njim in postaneta »ribiča ljudi«. Kako sta se odzvala? »Pri priči sta pustila mreže in šla za njim.« Enako je bilo z Jakobom in Janezom. »Takoj sta zapustila čoln in svojega očeta ter šla za njim.« (Mat. 4:18–22) Kaj je tem moškim pomagalo, da so se odločili svoj čas posvečati predvsem oznanjevanju? Ali je bila to impulzivna odločitev, sprejeta zgolj na podlagi čustev? Nikakor ne! V preteklih mesecih so prisluhnili Jezusovim govorom, videli njegove čudeže in to, kako goreče se je zavzemal za to, kar je prav. Poleg tega so bili priča izjemnemu odzivu na Jezusovo oznanjevanje. Zaradi vsega tega se jim je okrepila vera v Jehova in so mu še bolj zaupali.

7. Kako lahko pomagamo biblijskemu učencu, da bo pričel verjeti, da je Jehova zmožen poskrbeti za svoje ljudstvo?

⁷ Kako lahko tako kot Jezus pomagamo biblijskemu učencu, da bo pričel zaupati v Jehova? (Preg. 3:5, 6) Pri tem ima pomembno vlogo naše poučevanje. Ko poučujemo, lahko poudarimo, da je Bog obljubil, da nas bo blagoslavljal, če bomo v življenju dajali na prvo mesto Kraljestvo. (Beri Malahija 3:10; Matej 6:33.) Če hočemo poudariti, kako Jehova skrbi za svoje ljudstvo, mu lahko preberemo različne svetopisemske vrstice, vendar pa ne gre zanemariti tega, koliko dobrega lahko dosežemo s svojim zgledom. Ko učencu pripovedujemo svoje izkušnje, mu to lahko zelo pomaga, da se prične zanašati na Jehova. Opozorimo pa ga lahko tudi na spodbudna doživetja, o katerih beremo v naši literaturi. *

8. a) Zakaj je pomembno, da biblijski učenec okusi in spozna, da je Jehova dober? b) Kako lahko pomagamo učencu, da bo osebno izkusil Jehovovo dobroto?

⁸ Ko si kdo hoče pridobiti močno vero, ni dovolj, da zgolj bere in posluša o tem, kako so drugi okusili Jehovov blagoslov. Biblijski učenec mora tudi osebno izkusiti Jehovovo dobroto. Psalmist je pel: »Okusite in spoznajte, da je Jehova dober. Srečen tisti, ki se zateka k njemu.« (Ps. 34:8) Kako lahko pomagamo učencu spoznati, da je Jehova dober? Vzemimo za primer, da si učenec, ki ima finančne skrbi, prav tako prizadeva osvoboditi kakšne slabe navade, denimo kajenja, igranja na srečo ali popivanja. (Preg. 23:20, 21; 2. Kor. 7:1; 1. Tim. 6:10) Če učenca naučimo prositi Boga v molitvi, naj mu pomaga osvoboditi se slabe navade, mu bo to prav gotovo pomagalo izkusiti Jehovovo dobroto. Razmislimo tudi,  kakšne dobre rezultate obrodi to, da spodbujamo učenca, naj da prednost duhovnim rečem, in sicer tako, da si vzame čas za tedensko preučevanje Svetega pisma ter za pripravo na krščanske shode in obiskovanje le-teh. Ko bo učenec osebno čutil, da Jehova blagoslavlja njegov trud, se mu bo vera okrepila!

Strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi

9., 10. a) Zakaj sta Nikodem in Jožef iz Arimateje skrivala, da se zanimata za Jezusa? b) Kaj danes ovira nekatere moške pri tem, da bi postali Kristusovi sledilci?

⁹ Nekatere moške skrbi, kaj si bodo o njih mislili drugi, zato morda ne postanejo Kristusovi sledilci. Nikodem in Jožef iz Arimateje sta skrivala, da se zanimata za Jezusa, saj sta se bala, kaj bi rekli ali naredili drugi Judje, če bi izvedeli za to. (Jan. 3:1, 2; 19:38) Ta strah ni bil namišljen. Verski voditelji so sčasoma tako zelo zasovražili Jezusa, da so vsakogar, ki je izražal vero vanj, izobčili iz sinagoge. (Jan. 9:22)

¹⁰ Danes se ponekod lahko zgodi, da moškega pričnejo njegovi sodelavci, prijatelji ali sorodniki zbadati, če se po njihovem preveč zanima za Boga, Sveto pismo ali vero. Drugod je morda celo nevarno govoriti o spreminjanju svoje vere. Pritisk okolja je lahko še posebej močan, kadar ima moški aktivno vlogo v vojski, politiki ali lokalni skupnosti. Tako je na primer neki moški iz Nemčije priznal: »Kar Priče učite o Bibliji, je resnica. Ampak če danes postanem Priča, bodo o tem že jutri vsi vedeli. Kaj bi si mislili na delu, pri sosedih in v društvu, ki mu z družino pripadam? Tega ne bi mogel prenesti.«

11. Kako je Jezus pomagal svojim učencem premagati strah pred človekom?

¹¹ Nobeden od Jezusovih apostolov ni bil strahopetec, vendar pa je vsem delal preglavice strah pred človekom. (Mar. 14:50, 66–72) Kako jim je Jezus pomagal napredovati kljub močnemu pritisku rojakov? Jezus je pripravil svoje učence na nasprotovanje, ki jih je kasneje čakalo. »Srečni vi, kadar vas zaradi Sina človekovega ljudje sovražijo,« je rekel, »in kadar vas izobčujejo in sramotijo ter zavračajo vaše ime, kot da bi bilo hudobno.« (Luk. 6:22) Jezus je opozoril svoje sledilce, da lahko pričakujejo sramotenje. Vsakršno sramotenje je bilo »zaradi Sina človekovega«. Jezus jim je tudi zagotovil, da jih bo Bog podpiral, vse dokler bodo pri njem iskali pomoč in moč. (Luk. 12:4–12) Poleg tega je nove spodbujal, naj se družijo z njegovimi učenci in naj se z njimi spoprijateljijo. (Mar. 10:29, 30)

12. Kako lahko pomagamo novim premagati strah pred človekom?

¹² Tudi mi moramo pomagati biblijskemu učencu, da bo premagal strah pred človekom. Z vsakršnim izzivom se je lažje spoprijeti, ko veš, kaj lahko pričakuješ. (Jan. 15:19) Na primer, zakaj ne bi pomagal učencu pripraviti se  na morebitna vprašanja in ugovore sodelavcev pa tudi drugih, tako da bo znal nanje odgovoriti preprosto, razumno in na podlagi Biblije? Poleg tega da postaneš njegov tesni prijatelj, ga lahko predstaviš še drugim v občini, še posebej tistim, s katerimi utegne imeti kaj skupnega. Predvsem pa bi ga moral naučiti, naj moli redno in iz srca. To mu lahko pomaga zbližati se z Jehovom in ga imeti za skalo, h kateri se lahko zateče. (Beri Psalm 94:21–23; Jakob 4:8.)

Občutki nesposobnosti

13. Kaj ovira nekatere pri tem, da bi se poglobili v duhovne zadeve?

¹³ Nekateri moški se obotavljajo poglobiti v duhovne zadeve, ker imajo težave pri branju, se ne znajo tekoče izražati ali pa so le plahi. Drugi se počutijo nelagodno, kadar morajo o svojih pogledih ali občutkih govoriti v javnosti. Takšnim se morda zdi prevelik izziv že sama misel na to, da bi morali preučevati, komentirati na krščanskih shodih ali o svoji veri govoriti z drugimi. »Ko sem bil mlajši,« priznava neki kristjan, »sem urno šel k vratom in se delal, da sem pritisnil na zvonec, nato pa tiho odšel v upanju, da me nihče ni slišal ne videl. [. . .] Že ob misli na to, da bom moral iti po hišah, mi je postalo slabo.«

14. Zakaj Jezusovi učenci niso mogli ozdraviti dečka, ki je bil pod vplivom demona?

¹⁴ Pomisli samo, kako je morala Jezusovim učencem upasti samozavest, ko niso mogli ozdraviti dečka, ki je bil pod vplivom demona. Dečkov oče je prišel k Jezusu in mu povedal: »[Moj sin] ima epilepsijo in je bolan, saj pogosto pade v ogenj in velikokrat v vodo. Privedel sem ga k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« Jezus je iz dečka izgnal demona in ga tako ozdravil. Učenci so kasneje prišli k Jezusu in ga vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je odgovoril: »Ker imate premalo vere. Resnično vam povem: če imate vere vsaj za gorčično zrno, boste tej gori rekli ‚Od tu se prestavi tja‘, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« (Mat. 17:14–20) Če hočemo premagati goram podobne ovire, potrebujemo vero v Jehova. Kaj se zgodi, če človek pozabi na to dejstvo in se prične zanašati na svoje sposobnosti? Neuspeh mu bo spodkopal samozavest.

15., 16. Kako lahko pomagamo biblijskemu učencu premagati občutke nesposobnosti?

¹⁵ Nekomu, ki se počuti nesposobnega, lahko pomagamo tako, da ga spodbudimo, naj se ne zanaša nase, ampak na Jehova. Peter je pisal: »Ponižajte [se] pod mogočno roko Boga, da bi vas ob svojem času povišal, in zvrnite nanj vse svoje skrbi.« (1. Pet. 5:6, 7) Da bi učenec to lahko storil, mu moramo pomagati, da razvije duhovnost. Duhovno naravnan človek zelo ceni duhovne reči. Ljubi Božjo Besedo in v svojem življenju odseva »sad duha«. (Gal. 5:22, 23) Zaveda se, kako pomembna je molitev. (Fil. 4:6, 7) Poleg tega prosi Boga za pogum in moč, da bi se lahko spoprijel z vsakršnimi okoliščinami oziroma uspešno opravil vsako nalogo. (Beri 2. Timoteju 1:7, 8.)

¹⁶ Nekateri učenci morda potrebujejo tudi praktično pomoč, da bi se izboljšali v branju, komuniciranju ali govorjenju. Drugi se ne čutijo vredne služiti Bogu, ker so prej, preden so ga spoznali, počeli slabe reči. Naj bo tako ali drugače, je lahko ljubeča  in potrpežljiva podpora morda prav tisto, kar potrebujejo. »Zdravnika ne potrebujejo zdravi,« je rekel Jezus, »ampak bolni.« (Mat. 9:12)

Pomagajmo še več moškim spoznati Jehova

17., 18. a) Kaj lahko storimo, da bi pri oznanjevanju našli več moških? b) Kaj bomo preučevali naslednjič?

¹⁷ Želimo si, da bi se še veliko več moških odzvalo na osrečujoče sporočilo, ki ga je mogoče najti samo v Bibliji. (2. Tim. 3:16, 17) Kaj lahko storimo, da bi pri oznanjevanju našli več moških? Lahko bi več časa namenili oznanjevanju ob večerih, ob popoldnevih med koncem tedna ali ob praznikih, ko je doma več moških. Ko je možno, lahko pri vratih rečemo tudi, da bi radi govorili z moškim v hiši. Kadar je na delovnem mestu primerno, pričujmo neformalno sodelavcem. Poleg tega skušajmo k resnici pritegniti neverujoče može naših sester.

¹⁸ Medtem ko se trudimo oznanjevati vsem, ki jih srečamo, smo lahko prepričani, da se bodo tisti, ki cenijo resnico, odzvali pozitivno. Potrpežljivo pomagajmo vsem, ki se iskreno zanimajo za resnico. Kako pa se lahko pomaga krščenim moškim, da bi se potegovali in izpolnjevali pogoje za odgovornosti v Božji organizaciji? To vprašanje bo obravnaval naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kako lahko pomagamo moškim, da bodo v življenju dajali prednost duhovnim ciljem?

• Kako lahko pomagamo novim spoprijeti se s pritiskom okolja?

• Kaj lahko pomaga nekaterim premagati občutke nesposobnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 25]

Ali iščeš priložnosti, da bi moške seznanil z dobro novico?

[Slika na strani 26]

Kako lahko pripraviš biblijskega učenca na preizkušnje?