Vprašanja bralcev

Ali se da ugotoviti, koliko je bila ura, ko so Jezusa Kristusa pribili na kol?

To vprašanje se postavlja zato, ker si navdihnjeni poročili o Jezusovi smrti, ki sta jih zapisala evangelist Marko in apostol Janez, navidez nasprotujeta. Marko je napisal: »Bilà pa je tretja ura, ko so ga [vojaki] pribili na kol.« (Mar. 15:25) Glede na Janezovo poročilo je bilo »okoli šeste ure«, ko je Pilat predal Jezusa v roke Judom, da ga usmrtijo. (Jan. 19:14–16) Biblijski razlagalci si to dozdevno nasprotje razlagajo na različne načine. Toda treba je povedati, da v Svetem pismu ni na voljo dovolj informacij, ki bi pojasnile razliko med poročiloma. Kljub temu je lahko koristno, če preučimo, kako so takrat ljudje računali čas.

V prvem stoletju našega štetja so Judje svetli del dneva delili na 12 ur, ki so jih pričeli šteti s sončnim vzhodom. (Jan. 11:9) »Tretja ura« bi bila danes torej med osmo in deveto uro zjutraj, »šesta ura« pa bi se končala okoli poldneva. Seveda Sonce med letom vzhaja in zahaja ob različnih urah. Zaradi tega je bil svetli del dneva različno dolg, odvisno od obdobja v letu. Poleg tega so to, katera ura je, ugotavljali z opazovanjem Sonca in njegovega položaja. Zato se je treba zavedati, da gre pri omembah časa v Svetem pismu za približne ocene. V Krščanskih grških spisih se navadno govori, da se je kakšen dogodek zgodil ob tretji, šesti ali deveti uri, s čimer je pogosto mišljen približno tisti čas. (Mat. 20:3, 5; Apd. 10:3, 9, 30) Včasih pa je bil čas bolj natančno podan, na primer »ob sedmi uri«. To je bilo napisano samo takrat, ko je bila natančnejša časovna opredelitev pomembna za razvoj dogodkov, opisanih v poročilu. (Jan. 4:52)

Evangelijska poročila so enotna glede tega, kdaj so se zvrstili dogodki zadnjega dne Jezusovega življenja na zemlji. Iz vseh štirih se razbere, da so se duhovniki in starešine sestali ob zori in da so Jezusa nato odvedli k rimskemu upravitelju Ponciju Pilatu. (Mat. 27:1; Mar. 15:1; Luk. 22:66; Jan. 18:28) Matej, Marko in Luka poročajo, da je bila od šeste ure, ko je Jezus že visel na kolu, »do devete ure« po vsej deželi tema. (Mat. 27:45, 46; Mar. 15:33, 34; Luk. 23:44)

Pomemben dejavnik, ki utegne vplivati na to, kdaj je bil Jezus pribit na kol, je ta: bičanje je zelo verjetno bilo sestavni del takšnega postopka usmrtitve. Včasih je bilo bičanje tako strašno, da je človek pri tem umrl. V Jezusovem primeru je bilo bičanje tako hudo, da je moral nekdo pomagati Jezusu nositi mučilni kol, potem ko tega sam ni več zmogel. (Luk. 23:26; Jan. 19:17) Če je res, da je bičanje veljalo za začetek postopka usmrtitve, je verjetno minilo nekaj časa med bičanjem in tem, da so Jezusa pribili na mučilni kol. Možno je, da je en pisec zapisal čas, ko se je pričelo bičanje, drugi pa čas, ko so Jezusa pribili na kol. S tem bi se dalo pojasniti, zakaj sta pisca kot čas, ko je bil Jezus pribit na kol, navedla različni uri.

Apostol Janez je svoje poročilo napisal desetletja za drugimi evangelisti. Potemtakem je razpolagal z njihovimi poročili. Janez je res navedel čas, ki se navidez razlikuje od časa, ki ga je navedel Marko. Toda to je očiten dokaz, da Janez ni kar prepisal Markovega poročila. Tako Janeza kot Marka je navdihnil Bog. Čeprav nam Sveto pismo ne da dovolj informacij, da bi lahko pojasnili to razliko, so evangelijska poročila vredna zaupanja.