Ali ti je dober ali slab zgled?
Ali ti je dober ali slab zgled?
»On nas bo poučeval o svojih poteh in mi bomo hodili po njih.« (IZA. 2:3)
1., 2. Kako ti lahko koristi pregledovanje biblijskih zgledov?
GOTOVO se boš strinjal, da nam to, kar je napisano v Bibliji, lahko koristi. V tej knjigi najdeš pripovedi o zvestih moških in ženskah, katerih življenje in lastnosti bi rad posnemal. (Heb. 11:32–34) Toda po drugi strani si verjetno opazil, da Sveto pismo govori tudi o moških in ženskah, ki so ti s svojimi dejanji ali stališči slab zgled, in je zato boljše, da jih ne posnemaš.
2 Pravzaprav so nekateri posamezniki, ki so omenjeni v Svetem pismu, tako dober zgled, vreden posnemanja, kot slab zgled, ki nam je za svarilo, česa naj ne bi počeli. Spomni se Davida, ki je bil najprej ponižen pastir in kasneje mogočen kralj. Dober zgled je bil v tem, da je ljubil resnico in zaupal Jehovu. Kljub temu je zagrešil hude prestopke, na primer v zvezi z Batšebo, Urijem in nepremišljeno odrejenim popisom prebivalstva. Vendar se zdaj osredotočimo na njegovega sina Salomona, ki je bil kralj in tudi pisec biblijskih knjig. Najprej si bomo pogledali dve področji, na katerih nam je dober zgled.
»Salomonova modrost«
3. Zakaj lahko rečemo, da nam je Salomon dober zgled?
3 Večji Salomon, Jezus Kristus, je govoril pozitivno o kralju Salomonu in ga omenjal kot dober zgled za nas. Nekaterim nezaupljivim Judom je dejal: »Južna kraljica bo med sodbo obujena skupaj s tem rodom in ga bo obsodila. Ona je namreč prišla s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, toda, glej, tukaj je nekdo, ki je večji od Salomona.« (Mat. 12:42) Da, Salomon je slovel po svoji modrosti in spodbujal nas je, naj si jo tudi mi pridobimo.
4., 5. Kako je Salomon postal moder, toda kako si v nasprotju z njim mi pridobimo modrost?
4 Salomonu se je na začetku njegovega kraljevanja v sanjah prikazal Bog in mu rekel, da ga lahko prosi, kar koli si želi. Salomon se je zavedal, da nima veliko izkušenj, zato je prosil za modrost. (Beri 1. kraljev 3:5–9.) Bog je bil zadovoljen, da ni prosil za bogastvo in slavo, ampak za modrost, zato mu je dal »modro in razumno srce« ter poskrbel, da je imel v obilju tudi vsega drugega. (1. kra. 3:10–14) Salomonova modrost je bila tako izjemna, da je zanjo, kot je omenil Jezus, izvedela kraljica iz Sabe in se odpravila na dolgo potovanje, da bi se o tem prepričala na lastna ušesa. (1. kra. 10:1, 4–9)
5 Salomon je na čudežen način postal moder, vendar ne pričakujemo, da bo tako tudi z nami. Sam je rekel, da »Jehova [. . .] daje modrost«, vendar je tudi napisal, da si moramo za to bogovšečno lastnost prizadevati. Rekel je namreč, da naj bi uho obračali k modrosti in srce nagibali k sprevidevnosti. V povezavi s tem je tudi dejal, da naj bi človek »klical« modrost, jo »iskal« in si jo »prizadeval najti«. (Preg. 2:1–6) Jasno je, da si modrost lahko pridobimo.
6. Kako lahko pokažemo, da tako kot Salomon cenimo modrost?
6 Dobro je, da se vsak od nas vpraša: »Ali tudi jaz tako kot Salomon cenim Božjo modrost?« Negotovo gospodarsko stanje je privedlo do tega, da se mnogi ukvarjajo predvsem s svojo službo in financami. Pri drugih pa vpliva na to, za katero vrsto izobraževanja se odločijo in koliko časa temu namenijo. Kaj pa ti in tvoja družina? Ali se iz vaših odločitev vidi, da cenite in iščete Božjo modrost? Ali bi morda morali spremeniti svoj pogled na denar in izobraževanje, tako da bi si lahko še bolj marljivo prizadevali za modrost? Pridobljena modrost nam prinaša trajno korist. Salomon je pisal: »Tedaj boš razumel pravičnost, pravico in poštenost, celotno pot dobrega.« (Preg. 2:9)
Pospeševanje pravega čaščenja je prineslo mir
7. Kako je prišlo do tega, da so za Boga zgradili veličasten tempelj?
7 Salomon se je kmalu po pričetku svojega kraljevanja lotil tega, da se sveti šotor, ki so ga uporabljali že vse od Mojzesovih dni, nadomesti z veličastnim templjem. (1. kra. 6:1) Ta tempelj, čeprav ga morda imenujemo Salomonov tempelj, ni bil njegova zamisel niti si ni hotel z njim ustvariti ime kot arhitekt ali bogat podpornik. Dejansko je bil David tisti, ki je prvi predlagal gradnjo templja, nakar mu je Bog podrobno povedal, kakšni naj bosta zgradba in njena oprema. David je tudi zelo veliko finančno prispeval za gradnjo. (2. Sam. 7:2, 12, 13; 1. krn. 22:14–16) Kljub temu je Salomon dobil nalogo, da izpelje ta gradbeni projekt, ki je trajal sedem let in pol. (1. kra. 6:37, 38; 7:51)
8., 9. a) Kakšen dober zgled nam je dal Salomon? b) Kakšen je bil rezultat tega, da je Salomon pospeševal pravo čaščenje?
8 Salomon je bil torej dober zgled v tem, da je v zvezi z gradnjo templja vztrajal v dobrih delih in da je najpomembnejše stvari ohranjal na prvem mestu v življenju. Ko so tempelj končali in vanj prinesli Skrinjo zaveze, je izrekel javno molitev. V njej je med drugim Jehova prosil: »Naj bodo tvoje oči noč in dan uprte v to hišo, v ta kraj, za katerega si rekel ‚Tam bo prebivalo moje ime‘, in poslušaj molitev, ki ti jo izreka tvoj služabnik, obrnjen proti temu kraju.« (1. kra. 8:6, 29) Izraelci in tujci so lahko molili obrnjeni proti tej zgradbi, ki je nosila Božje ime. (1. kra. 8:30, 41–43, 60)
9 Kaj je bil rezultat tega, da je Salomon pospeševal pravo čaščenje? Po slovesni posvetitvi templja so bili ljudje »veseli in radostnega srca zaradi vse dobrote, ki jo je Jehova izkazal svojemu služabniku Davidu in svojemu ljudstvu Izraelu«. (1. kra. 8:65, 66) Dejstvo je, da sta bila za Salomonovo 40-letno vladanje značilna izjemen mir in blagostanje. (Beri 1. kraljev 4:20, 21, 25.) O tem priča tudi 72. psalm, ki obenem daje vpogled v blagoslove, ki jih bomo uživali pod vlado Večjega Salomona, Jezusa Kristusa. (Ps. 72:6–8, 16)
Salomon kot slab zgled
10. Katere resne Salomonove napake se morda najprej spomnimo?
10 Toda zakaj lahko rečemo, da nam je Salomonovo življenje tudi v svarilo? Mogoče bi najprej pomislil, da zaradi tujk, ki si jih je vzel za žene in stranske žene. V Svetem pismu beremo: »Ko se je Salomon postaral, so njegove žene zapeljale njegovo srce, da je šel za drugimi bogovi. Tako Jehovu, svojemu Bogu, ni več služil z nerazdeljenim srcem.« (1. kra. 11:1–6) Nedvomno si odločen, da ne boš nikoli posnemal njegovega nespametnega ravnanja. Toda ali je to edina stvar, v kateri nam je Salomon za slab zgled? Bodi pozoren na nekatere podrobnosti iz njegovega življenja, ki se jih lahko hitro spregleda, in ugotovil boš, česa se še moraš paziti.
11. Kaj lahko izvemo o Salomonovem prvem zakonu?
11 Salomon je kraljeval 40 let. (2. krn. 9:30) Kaj lahko torej skleneš iz tega, kar piše v 1. kraljev 14:21? (Beri.) Glede na to vrstico je bil Salomonov sin Roboam, ko je zakraljeval po očetovi smrti, star 41 let, njegova mati Naama pa je bila Amonka. To pomeni, da se je Salomon, preden je zakraljeval, poročil s tujko iz naroda, ki je bil sovražen Izraelcem in je častil malike. (Sodn. 10:6; 2. Sam. 10:6) Ali je tudi Naama malikovala? Tudi če je to kdaj delala, je možno, da je pustila malike in pričela častiti pravega Boga tako kot Rahaba in Ruta. (Ruta 1:16; 4:13–17; Mat. 1:5, 6) Torej je Salomon verjetno imel med Amonci priženjene sorodnike, ki niso služili Jehovu.
12., 13. Katero slabo odločitev je Salomon sprejel kmalu po pričetku svojega kraljevanja in kakšen izgovor je morda našel zanjo?
12 Potem ko je Salomon zakraljeval, so se stvari vsekakor še poslabšale. Postal je »zet faraona, egiptovskega kralja. Vzel je njegovo hčer in jo pripeljal v Davidovo mesto.« (1. kra. 3:1) Ali je ta Egipčanka posnemala Ruto in se oprijela pravega čaščenja? Nič ne kaže, da je bilo tako. Pravzaprav je Salomon čez čas njej (in morda tudi njenim egipčanskim deklam) zgradil hišo zunaj Davidovega mesta. Zakaj? Iz Svetega pisma izvemo, da je to naredil zato, ker ni bilo primerno, da bi častilka krivih bogov živela blizu Skrinje zaveze. (2. krn. 8:11)
13 Salomon je morda menil, da mu bo poroka z egipčansko princeso prinesla politične koristi, vendar ali je bil ta izgovor sprejemljiv? Že davno prej je Bog prepovedal poročanje s poganskimi prebivalci kanaanske dežele in celo naštel nekatere od teh narodov. (2. Mojz. 34:11–16) Ali je Salomon svojo odločitev upravičeval s tem, da Egipčani niso bili med temi narodi? Tudi če je stvari tako argumentiral, ali je bilo to utemeljeno? Pravzaprav je s to odločitvijo pokazal, da se ne meni za nevarnost, pred katero je Jehova jasno opozoril – namreč da bi lahko Izraelca poroka s kom, ki ni častil Jehova, odvrnila od pravega čaščenja. (Beri 5. Mojzesova 7:1–4.)
14. Kako nam lahko koristi to, da resno razmislimo o Salomonovem slabem zgledu?
14 Ali vidimo v Salomonovem ravnanju slab zgled, ki ga ne želimo posnemati? Sestra morda skuša upravičiti svojo romantično zvezo, čeprav je ta v nasprotju z Božjo smernico, naj se poročimo »samo v Gospodu«. (1. Kor. 7:39) Posameznik morda išče izgovore tudi za udejstvovanje v interesnih dejavnostih, kot so kakšni športi ali klubi, za utajevanje davkov ali za laganje v primeru, da je naredil kaj, česar ga je sram. Dejstvo je, da je Salomon z izgovarjanjem obšel Božje zapovedi, in v enaki nevarnosti se lahko znajdemo tudi mi danes.
15. Kakšno usmiljenje je Jehova izkazal Salomonu in česa ne bi smeli pozabiti?
15 Zanimivo je, da Biblija po tem, ko omenja Salomonovo poroko s tujo princeso, pravi, da je Bog ustregel njegovi prošnji za modrost in mu naklonil tudi bogastvo. (1. kra. 3:10–13) Salomon ni upošteval Božjih smernic, vendar nič ne kaže, da bi mu Jehova nemudoma odvzel položaj kralja ali ga strogo discipliniral. To se sklada z dejstvom, da se Bog zaveda, da smo nepopolni in narejeni iz prahu. (Ps. 103:10, 13, 14) Vendar nikar ne pozabimo, da imajo lahko naša dejanja negativne posledice, če ne takoj, pa morda kasneje v življenju.
Toliko žen!
16. Česa Salomon ni upošteval, ko si je vzel veliko žen?
16 V Visoki pesmi je kralj Salomon za neko devico z občudovanjem rekel, da je lepša od 60 kraljic in 80 stranskih žen. (Vis. p. 6:1, 8–10) Možno je, da je Salomon takrat imel že toliko žen in stranskih žen. Tudi če je večina od njih častila pravega Boga, Salomon ni upošteval Božjih navodil. Bog je namreč po Mojzesu zapovedal, naj izraelski kralj »nima veliko žena, da mu srce ne bi skrenilo s poti«. (5. Mojz. 17:17) Toda Jehova tudi sedaj Salomonu ni obrnil hrbta. Pravzaprav ga je še naprej blagoslavljal in ga je navdihnil, da je napisal biblijsko knjigo Visoka pesem.
17. Katere resnice ne smemo pozabiti?
17 Ali to pomeni, da je Salomon lahko brez negativnih posledic prezrl Božja navodila oziroma da lahko to delamo tudi mi? Ne. To preprosto kaže, da je Jehova zelo potrpežljiv. Kakšen Božji služabnik morda prezre njegova navodila, ne da bi takoj utrpel negativne posledice, vendar to še ne pomeni, da se zanj stvari ne bodo žalostno končale. Spomnimo se, kaj je napisal Salomon: »Ker se obsodba hudega dejanja ne izvrši hitro, postane srce človeških sinov odločeno delati húdo.« Nato je dodal: »Vem, da se bo tistim, ki se bojijo pravega Boga, dobro godilo, zato ker se ga bojijo.« (Prid. 8:11, 12)
18. Kako se iz Salomonovega primera vidi resničnost besed iz Galačanom 6:7?
18 Ko bi Salomon vsaj še naprej živel po tej resnici! Da, naredil je veliko dobrega in je dolgo užival Božje blagoslove. Toda čez čas so se njegove napake pričele kopičiti. Prišlo mu je v navado, da se ni menil za Jehovove zapovedi. Kako resnične so besede, ki jih je kasneje po navdihnjenju zapisal apostol Pavel: »Ne dajte se zavesti: Boga se ne da zasmehovati. Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« (Gal. 6:7) Salomonovo preziranje Božjih navodil je naposled obrodilo žalostne posledice. Sveto pismo nam pove: »Kralj Salomon pa je poleg faraonove hčere ljubil še mnogo tujih žena: Moábke, Amónke, Edómke, Sidónke in Hetéjke.« (1. kra. 11:1) Mnoge od njih so verjetno ostale navezane na svoje krive bogove, kar je vplivalo tudi na Salomona. Povsem je skrenil s prave poti in izgubil naklonjenost našega potrpežljivega Boga. (Beri 1. kraljev 11:4–8.)
Učimo se iz Salomonovega dobrega in slabega zgleda
19. Zakaj lahko rečemo, da je v Svetem pismu veliko dobrih zgledov?
19 Jehova je navdihnil Pavla, da je napisal: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov imeli upanje.« (Rim. 15:4) Na straneh Svetega pisma je opisanih veliko izjemno vernih moških in žensk, ki so nam dober zgled. Pavel je lahko rekel: »Kaj naj še rečem? Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi začel pripovedovati še o Gideónu, Baraku, Samsonu, Jéfteju, Davidu, pa tudi o Samuelu in drugih prerokih. Ti so zaradi vere premagali kraljestva, uveljavili pravičnost, prejeli obljube, [. . .] v šibkosti dobili moč.« (Heb. 11:32–34) Dobri zgledi, opisani v Svetem pismu, so nam lahko v korist, če jih posnemamo.
20., 21. Zakaj si odločen, da se boš učil od slabih zgledov, opisanih v Božji Besedi?
20 Toda določene biblijske pripovedi govorijo tudi o slabih zgledih in so nam v svarilo. V nekaterih primerih gre za moške in ženske, ki jih je Jehova nekaj časa sprejemal in uporabljal za svoje služabnike. Pri branju Biblije lahko opazimo, v čem in kako so nekateri Božji služabniki skrenili s prave poti in nam tako postali slab zgled. Sprevidimo lahko, da so nekateri postopno pričeli napačno razmišljati in da so sprejeli odločitve, s katerimi so si nazadnje nakopali žalostne posledice. Kako so nam lahko takšne pripovedi v pouk? Mogoče bi si lahko zastavili naslednja vprašanja: »Kako je prišlo do tega, da je ta posameznik pričel napačno razmišljati? Ali bi se kaj takega lahko zgodilo tudi meni? Kako lahko preprečim, da ne bi storil iste napake?«
21 Vsekakor bi morali resno razmisliti o teh zgledih, saj je Pavel po navdihnjenju zapisal: »Te stvari pa so se jim dogajale kot zgled in so bile napisane v svarilo nam, na katere je prišel konec teh stvarnosti.« (1. Kor. 10:11)
Kaj si se naučil?
• Zakaj lahko najdeš v Svetem pismu tako dobre kot slabe zglede?
• Kako to, da so se Salomonove napake pričele vrstiti?
• Kaj se lahko naučiš od Salomonovega slabega zgleda?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 9]
Salomon je uporabljal modrost, ki mu jo je dal Bog.
[Slike na strani 12]
Kako lahko pokažeš, da si se nekaj naučil iz Salomonovih napak?
