Iz vse duše darujmo žrtve Jehovu

»Kar koli delate, delajte to iz vse duše, kakor da bi delali za Jehova.« (KOL. 3:23)

1.–3. a) Ali Jezusova smrt na mučilnem kolu pomeni, da Jehova od nas ne zahteva nobenih žrtev več? Pojasni. b) Katero vprašanje se postavlja glede današnjega darovanja žrtev?

JEHOVA je v prvem stoletju n. št. svojemu ljudstvu odkril, da je Jezusova odkupna žrtev odpravila Postavo, dano po Mojzesu. (Kol. 2:13, 14) Nobena od žrtvenih daritev, ki so jih Judje darovali dolga stoletja, ni bila več potrebna in ni imela nobene vrednosti več. Postava je izpolnila svojo vlogo vzgojiteljice, ki je vodila h Kristusu. (Gal. 3:24)

² To ne pomeni, da kristjanov darovanje žrtev ne zanima več. Ravno nasprotno, apostol Peter je govoril o tem, da bo za kristjane nujno, da bodo »po Jezusu Kristusu darovali duhovne žrtve, sprejemljive Bogu«. (1. Pet. 2:5) Poleg tega je apostol Pavel jasno povedal, da lahko na življenje posvečenega kristjana v vseh pogledih upravičeno gledamo kot na »žrtev«. (Rim. 12:1)

³ Torej kristjan Jehovu daruje žrtve tako, da mu kaj da, ali pa tako, da se zaradi njega čemu odreče. Kako smo lahko na podlagi tega, kar vemo o Božjih zahtevah do Izraelcev, prepričani, da so vse naše žrtve sprejemljive za Jehova?

V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU

4. Česa se moramo zavedati glede naših vsakodnevnih dejavnosti?

⁴ Morda je težko razumeti, kako bi lahko bilo to, kar vsak dan počnemo, povezano z žrtvami za Jehova. Hišna opravila, šolske obveznosti, svetno delo, nakupovanje in podobno morda na zunaj nimajo veliko skupnega z duhovnostjo. Toda če si svoje življenje posvetil Jehovu oziroma boš  to storil v bližnji prihodnosti, potem je pomembno, s kakšnim duhom opravljaš vsakodnevne dejavnosti. Kristjani smo 24 ur na dan. Svetopisemska načela moramo upoštevati na vseh področjih svojega življenja. Zato nas Pavel spodbuja: »Kar koli delate, delajte to iz vse duše, kakor da bi delali za Jehova, ne pa za ljudi.« (Beri Kološanom 3:18–24.)

5., 6. Kaj bi morali vsak dan upoštevati pri svojem oblačenju in vedenju?

⁵ Kristjanove vsakodnevne dejavnosti niso del njegove svete službe. Vseeno pa bi ob Pavlovi spodbudi, da naj iz vse duše delamo za Jehova, morali razmisliti o vsakem vidiku svojega življenja. Kako se torej ta spodbuda tiče nas? Ali se vedno spodobno vedemo in oblačimo? Ali pa nas je pri dejavnostih, ki jih opravljamo vsak dan, sram predstaviti se kot Jehovova priča, bodisi zaradi našega vedenja bodisi zaradi naše obleke? Naj se to nikoli ne zgodi! Jehovovo ljudstvo ne bi hotelo storiti ničesar, s čimer bi utegnilo metati slabo luč na Božje ime. (Iza. 43:10; 2. Kor. 6:3, 4, 9)

⁶ Poglejmo sedaj, kako želja, da bi iz vse duše delali za Jehova, vpliva na številna različna področja našega življenja. Medtem pa imejmo v mislih, da so vse žrtve, ki so jih Izraelci darovali Jehovu, morale biti najboljše od tega, kar so imeli. (2. Mojz. 23:19)

VPLIV NA TVOJE CELOTNO ŽIVLJENJE

7. Kaj vse spada h kristjanovi posvetitvi?

⁷ Ko si se posvetil Jehovu, si to odločitev sprejel brez zadržkov, ali ne? Pravzaprav si rekel, da boš v vsakem vidiku svojega življenja dal Jehova na prvo mesto. (Beri Hebrejcem 10:7.) To je bila dobra odločitev. Nedvomno opažaš, da so rezultati odlični, kadar v kaki zadevi iščeš Jehovovo voljo in si prizadevaš ravnati skladno z njo. (Iza. 48:17, 18) Božje ljudstvo je sveto in srečno, ker odseva lastnosti svojega Poučevalca. (3. Mojz. 11:44; 1. Tim. 1:11)

8. Kaj za nas pomeni to, da je Jehova na žrtve v starem času gledal kot na svete?

⁸ Žrtve, ki so jih Izraelci darovali Jehovu, so veljale za svete. (3. Mojz. 6:25; 7:1) Hebrejski izraz, ki se prevaja s »svetost«, izraža misel o ločenosti, izbranosti ali posvečenosti Bogu. Da bi bile naše žrtve sprejemljive za Jehova, morajo biti ločene od svetnih vplivov in brez njihovih primesi. Ničesar, kar Jehova sovraži, ne bi smeli ljubiti. (Beri 1. Janezovo 2:15–17.) Očitno to pomeni, da se ne smemo vpletati v  nobeno dejavnost ali organizacijo, zaradi katere bi v Božjih očeh postali nečisti. (Iza. 2:4; Raz. 18:4) To prav tako pomeni, da svojim očem ne smemo dovoliti, da bi gledale kaj nečistega oziroma nemoralnega, niti ne bi smeli o takšnih rečeh fantazirati. (Kol. 3:5, 6)

9. Kako pomemben je kristjanov odnos do drugih in zakaj?

⁹ Pavel je sovernike spodbudil: »Ne pozabite delati dobrega in tega, kar je vaše, deliti z drugimi, ker so takšne žrtve Bogu po volji.« (Heb. 13:16) Torej, če se vedno trudimo biti dobri ljudje in delati dobro drugim, potem je to nekaj, kar Jehova jemlje kot sprejemljivo žrtev. Ljubeče zanimanje za druge je razpoznavni znak pravih kristjanov. (Jan. 13:34, 35; Kol. 1:10)

ŽRTVE PRI ČAŠČENJU BOGA

10., 11. Kako Jehova gleda na naše oznanjevanje in čaščenje ter kako bi to moralo vplivati na nas?

¹⁰ Ena najbolj opaznih dejavnosti, s katero kristjani delamo dobro drugim, je ta, da javno razglašamo svoje upanje. Ali izkoristiš vsako priložnost za pričevanje? Pavel je to nadvse pomembno krščansko dejavnost imenoval »daritev hvale, to je sad ustnic, ki javno priznavajo njegovo [Božje] ime«. (Heb. 10:23; 13:15; Ozej 14:2) Mnogo bi lahko govorili o tem, koliko časa porabimo za oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu in kako učinkovito ta čas izrabimo. Poleg tega je na službenih shodih veliko točk, ki so zasnovane tako, da nas spodbujajo k samopreiskavi v zvezi s tem. Toda v grobem lahko rečemo takole: ker sta naša terenska služba in neformalno pričevanje »daritev hvale«, torej del našega čaščenja, potem bi ta daritev morala biti najboljše, kar lahko ponudimo. To, koliko časa posvetimo oznanjevanju dobre novice, je resda odvisno od naših okoliščin, hkrati pa se iz tega pogosto vidi, koliko cenimo duhovne reči.

¹¹ Kristjani si redno jemljemo čas za zasebno ali skupno čaščenje Boga. Jehova to od nas tudi pričakuje. Resda nam ni več treba praznovati šabata ali potovati na praznovanja v Jeruzalem, vseeno pa imajo ti staroveški dogodki vzporednice v kristjanovem življenju. Bog od nas pričakuje, da se ogibamo mrtvih del in da preučujemo  njegovo Besedo, molimo in obiskujemo krščanske shode. Krščanski družinski poglavarji pa prevzemajo pobudo za vodenje družinskega čaščenja s člani svoje družine. (1. Tes. 5:17; Heb. 10:24, 25) Dobro je, da se glede svojih duhovnih dejavnosti vprašamo: Ali lahko še kako izboljšam kvaliteto čaščenja Boga?

12. a) S čim lahko danes primerjamo darovanje kadila pri čaščenju v starem Izraelu? b) Kako bi ta primerjava morala vplivati na vsebino naših molitev?

¹² Kralj David je Jehovu pel: »Naj ti bo moja molitev sprejemljiva kakor pripravljeno kadilo.« (Ps. 141:2) Razmisli malo o svojih molitvah – o tem, kako redne in kakovostne so. V knjigi Razodetje so »molitve svetih« primerjane s kadilom, in sicer v tem, da se sprejemljive molitve dvigujejo k Jehovu kakor prijeten vonj. (Raz. 5:8) V starem Izraelu so morali skrbno in natančno pripraviti kadilo, ki so ga redno darovali na Jehovovem oltarju. Jehova ga je sprejel samo, če so ga darovali po predpisih, ki jih je določil on. (2. Mojz. 30:34–37; 3. Mojz. 10:1, 2) Če podoben vzorec upoštevamo pri oblikovanju svojih odkritosrčnih molitev, smo lahko prepričani, da jih bo Jehova sprejel.

DAJANJE IN PREJEMANJE

13., 14. a) Kakšno uslugo sta Pavlu naredila Epafrodit in občina v Filipih in kako je Pavel gledal nanjo? b) Kako lahko posnemamo zgled Epafrodita in Filipljanov?

¹³ Denarne prispevke, s katerimi se podpira vsesvetovno delo, lahko primerjamo z žrtvami, pa naj darujemo veliko ali malo. (Mar. 12:41–44) V prvem stoletju n. št. je občina v Filipih poslala Epafrodita v Rim, da bi poskrbel za Pavlove fizične potrebe. Očitno je ta s seboj nesel nekaj denarja, ki ga je darovala občina. In ni bilo prvič, da so bili Filipljani darežljivi do Pavla. S svojo prijaznostjo so Pavla nameravali rešiti finančnih skrbi, tako da bi lahko oznanjevanju posvetil še več časa. Kako je Pavel gledal na to darilo? Imenoval ga je »prijeten vonj, sprejemljiva žrtev, ki ugaja Bogu«. (Beri Filipljanom 4:15–19.) Pavel je bil za to prijazno gesto Filipljanov resnično hvaležen, cenil pa jo je tudi Jehova.

¹⁴ Podobno je danes. Jehova zelo ceni naše prispevke za vsesvetovno delo. Poleg tega je obljubil, da bo poskrbel za vse naše potrebe, duhovne in fizične, če bomo še naprej dajali Kraljestvo na prvo mesto v našem življenju. (Mat. 6:33; Luk. 6:38)

POKAŽI HVALEŽNOST

15. Povej nekaj reči, za katere si hvaležen Jehovu.

¹⁵ Dolgo bi potrebovali, da bi prešteli vse razloge za hvaležnost Jehovu. Ali ni res, da bi se mu morali vsak dan zahvaliti za to, da nam je podaril življenje? Daje nam vse, kar potrebujemo za preživetje – hrano, obleko in streho nad glavo, pa tudi zrak, da lahko dihamo. Poleg tega nam naša vera, ki temelji na točnem spoznanju, vliva upanje. Že zaradi tega, kar Jehova je in kar dela za nas, je primerno, da ga častimo in mu prinašamo daritve hvale. (Beri Razodetje 4:11.)

16. Kako bi se morali odzvati na Kristusovo odkupno žrtev?

¹⁶ Kot smo videli v prejšnjem članku, je Kristusova odkupna žrtev še posebej dragoceno darilo, ki ga je Jehova dal človeštvu. To je izjemen dokaz, da  nas ima Bog rad. (1. Jan. 4:10) Kako naj bi se odzvali na to Božjo ljubezen? Pavel je dejal: »Sili nas namreč Kristusova ljubezen, saj smo presodili, da je en človek umrl za vse. [. . .] In on je umrl za vse, da tisti, ki živijo, ne bi več živeli zase, temveč za tistega, ki je zanje umrl in je bil obujen.« (2. Kor. 5:14, 15) Če cenimo Božjo nezasluženo dobrotljivost, bomo, kot nakazujejo Pavlove besede, živeli v čast Bogu in njegovemu Sinu. Da ljubimo Boga in Kristusa ter da smo jima hvaležni, kažemo s poslušnostjo in s tem, da radi oznanjujemo in pridobivamo učence. (1. Tim. 2:3, 4; 1. Jan. 5:3)

17., 18. Kako nekateri izboljšajo daritev hvale, ki jo prinašajo Jehovu? Povej primer.

¹⁷ Ali bi lahko še kako izboljšal daritev hvale, ki jo prinašaš Bogu? Mnoge to, da razmislijo o vsem dobrem, kar Bog dela zanje, navede, da svoj čas in dejavnosti prilagodijo tako, da lahko še bolj sodelujejo v oznanjevalskem delu oziroma drugih teokratičnih dejavnostih. Nekateri lahko vsako leto en mesec ali več pomožno pionirajo, drugim pa uspe začeti redno pionirsko službo. Zopet drugi pomagajo pri gradnji prostorov, povezanih s čaščenjem. Ali niso to odlične možnosti, s katerimi posameznik lahko pokaže cenjenje? Takšna dela v sveti službi so za Boga sprejemljiva, če jih opravljamo s pravim motivom – iz hvaležnosti.

¹⁸ Mnogi kristjani so iz dna srca hvaležni Jehovu, in to jih žene k dejanjem. Ena takšnih je Morena. Odgovore na svoja duhovna vprašanja je iskala v Katoliški cerkvi, veri, v kateri je bila vzgojena, in v azijskih filozofijah. Toda nikjer ni našla zadovoljivih odgovorov. Njena duhovna lakota je bila potešena šele, ko je začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Morena je bila zelo hvaležna za svetopisemske odgovore na vsa njena vprašanja in za to, da je ob teh odgovorih v življenju našla svoj mir. Za vse to se je Jehovu želela zahvaliti s tem, da vse svoje moči usmeri v sveto službo. Po krstu je nemudoma začela redno pomožno pionirati in postala redna pionirka takoj, ko so ji to omogočale okoliščine. To je bilo pred 30 leti in še vedno je v polnočasni službi.

19. Kako bi lahko še izboljšal žrtve, ki jih prinašaš Jehovu?

¹⁹ Seveda pa mnogim zvestim Jehovovim služabnikom okoliščine ne dopuščajo, da bi pionirali. Ne glede na to, koliko zmoremo narediti v službi Jehovu, mu vsak od nas lahko daruje sprejemljive duhovne žrtve, in sicer: s svojim vedenjem, tako da skrbno upoštevamo pravična načela in se zavedamo, da vedno predstavljamo Jehova; s svojo vero, tako da povsem zaupamo v izpolnitev Božjih namenov; in z dobrimi deli, tako da pomagamo širiti dobro novico. Iz vsega srca in iz hvaležnosti za vse, kar Jehova dela za nas, nikoli ne nehajmo iz vse duše darovati žrtev našemu Bogu.

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

Ali te Jehovova dobrota spodbuja k temu, da bi izboljšal svojo daritev hvale?

[Slika na strani 23]

Ali izkoristiš vsako priložnost za pričevanje?