»Bedite z menoj.« (MAT. 26:38)

1.–3. Kako so apostoli zadnjo noč Jezusovega življenja na zemlji popustili v budnosti in kaj kaže na to, da so se iz te svoje napake nekaj naučili?

ZAMISLITE si naslednji prizor iz zadnje noči Jezusovega zemeljskega življenja. Jezus vstopi v vrt Getsemani, enega od svojih najljubših krajev, ki leži nekoliko vzhodno od Jeruzalema. Z njim so njegovi zvesti apostoli. Ker mu na duši leži težko breme, potrebuje samoten kraj, kjer bi lahko molil. (Mat. 26:36; Jan. 18:1, 2)

² Jezus s tremi od svojih apostolov – Petrom, Jakobom in Janezom – nadaljuje pot v notranjost vrta. »Ostanite tukaj in bedite z menoj,« jim reče in se nato nekoliko oddalji, da bi molil. Ko se vrne, vidi, da trdno spijo. Znova jih roti: »Bedite.« Vseeno se jim še dvakrat zgodi, da zaspijo! Kasneje te noči pa vsi apostoli popustijo tudi v duhovni budnosti. Jezusa namreč celo zapustijo in se razbežijo! (Mat. 26:38, 41, 56)

³ Apostolom je bilo nedvomno žal, da niso ostali budni. Ti zvesti možje so se iz te svoje napake hitro nekaj naučili. Iz biblijske knjige Apostolska dela izvemo, da so bili Jezusovi apostoli odličen zgled čuječnosti. S svojo zvestobo so prav gotovo sokristjane navedli, da so jih v tem posnemali. In danes je bolj kot kdaj prej nujno, da ostanemo budni. (Mat. 24:42) Zato si oglejmo tri področja glede duhovne budnosti, ki so omenjena v knjigi Apostolska dela.

BODIMO BUDNI, KO GRE ZA SMERNICE GLEDE TEGA, KJE OZNANJEVATI

4., 5. Kako so Pavel in njegova popotna tovariša izkusili vodstvo svetega duha?

⁴ Začnimo s prvim področjem: apostoli so bili budni, ko je šlo za smernice glede tega, kje naj  oznanjujejo. Iz ene od pripovedi izvemo, kako je Jezus s svetim duhom, ki mu ga je dal na razpolago Jehova, vodil apostola Pavla in njegova popotna tovariša med nadvse nenavadnim potovanjem. (Apd. 2:33) Pa se jim malo pridružimo. (Beri Apostolska dela 16:6–10.)

⁵ Pavel, Sila in Timotej so odšli iz Listre, mesta v južni Galatiji. Nekaj dni kasneje so prišli do rimske ceste, ki je vodila proti zahodu na najbolj naseljeno področje province Azije. Po tej poti so hoteli priti do mest, v katerih je moralo še na tisoče ljudi slišati o Kristusu. Toda nekaj jim je to preprečilo. V 6. vrstici piše: »Nato so šli skozi Frígijo in galátijsko deželo, ker jim je sveti duh prepovedal govoriti besedo v provinci Aziji.« Na nam neznan način je sveti duh te popotnike ustavil, da niso šli oznanjevat v provinco Azijo. Očitno je hotel Jezus – po Božjem duhu – Pavla in njegova tovariša usmeriti nekam drugam.

6., 7. a) Kaj se je Pavlu in drugima dvema popotnikoma zgodilo v bližini Bitinije? b) Katero odločitev so ti učenci sprejeli in kakšen je bil rezultat?

⁶ Kam so ti goreči popotniki odšli? V 7. vrstici je takole pojasnjeno: »Ko pa so prišli do Mízije, so skušali iti še v Bitínijo, toda Jezus jim po duhu tega ni dovolil.« Ker Pavel in njegova tovariša niso mogli oznanjevati v Aziji, so krenili proti severu, da bi oznanjevali po bitinijskih mestih. Ko pa so se že približali Bitiniji, jih je Jezus po svetem duhu spet ustavil. Zdaj so bili gotovo že čisto zbegani. Vedeli so, kaj naj oznanjujejo in kako, niso pa vedeli, kje naj oznanjujejo. Zadevo bi lahko ponazorili nekako takole: Potrkali so na vrata v Azijo, toda zaman. Potrkali so na vrata v Bitinijo, pa spet zaman. Ali so nehali trkati? Ti vneti oznanjevalci že ne!

⁷ Takrat so ti možje sprejeli odločitev, ki je bila na videz čudna. V 8. vrstici beremo: »Tako so šli skozi Mízijo in prišli v Troádo.« Popotniki so se torej obrnili proti zahodu in potovali mimo raznih mest ter po 550 kilometrih prišli do pristaniškega mesta Troada – naravnih vrat v Makedonijo. Zdaj je Pavel s svojima tovarišema že tretjič potrkal na vrata, in tokrat so se odprla na stežaj! V 9. vrstici je opis tega dogodka: »Ponoči pa je Pavel imel videnje. Neki Makedonec je stal in ga prosil: ‚Pridi v Makedonijo in nam pomagaj.‘« Pavel je zdaj končno izvedel, kje naj oznanjuje. Četverica je nato nemudoma odplula v Makedonijo.

8., 9. Kaj se lahko naučimo iz pripovedi o Pavlovem potovanju?

⁸ Kaj se lahko naučimo iz te pripovedi? Upoštevajmo, da je Božji duh posegel vmes šele potem, ko se je Pavel odpravil v Azijo. Ko se je Pavel namenil v Bitinijo, je Jezus posredoval šele potem, ko se je Pavel približal tej provinci. In končno, Jezus je Pavla napotil v Makedonijo šele potem, ko je ta že prišel v Troado. Jezus lahko kot glava občine podobno usmerja tudi nas. (Kol. 1:18) Na primer: morda že nekaj časa razmišljaš, da bi postal pionir ali da bi se preselil na področje, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev. Vendar je možno, da te bo Jezus po Božjem duhu začel usmerjati šele potem, ko boš naredil korake proti svojemu cilju. Naj ponazorimo: voznik lahko avto usmerja na levo ali na desno le, če se avto premika. Podobno je z nami, kadar želimo razširiti našo službo; Jezus nas lahko usmerja le, če se premikamo – če se trudimo doseči svoj cilj.

⁹ Kaj pa, če tvoj trud ne obrodi sadov takoj? Ali naj bi odnehal, ker se ti zdi, da  te Božji duh ne vodi? Ne pozabi, da tudi Pavlu ni šlo vse gladko. Vendar je vseeno iskal naprej in trkal po vratih, dokler ni našel takih, ki so se mu odprla. Tudi ti si lahko nagrajen, če boš vztrajno iskal »velika vrata za delovanje«. (1. Kor. 16:9)

PAZIMO, DA NE BI ZANEMARJALI MOLITEV

10. Iz česa se vidi, da je za budnost bistvenega pomena to, da ne zanemarjamo molitev?

¹⁰ Razmislimo zdaj o drugem področju, na katerem so nam lahko naši krščanski bratje in sestre iz prvega stoletja za zgled glede budnosti: pazili so, da niso zanemarjali molitev. (1. Pet. 4:7) Posameznik lahko budnost ohrani z vztrajanjem v molitvi. Spomnimo se, da je Jezus trem od svojih apostolov v vrtu Getsemani, tik preden je bil aretiran, rekel: »Bedite in molite.« (Mat. 26:41)

11., 12. Zakaj in kako je Herod zatiral kristjane, med drugim tudi Petra?

¹¹ Peter, ki je bil takrat zraven, je kasneje osebno izkusil, kakšno moč imajo goreče molitve. (Beri Apostolska dela 12:1–6.) Iz uvodnih vrstic te pripovedi izvemo, da je Herod kristjane zatiral, saj si je hotel pridobiti naklonjenost Judov. Verjetno je vedel, da je bil Jakob apostol, ki si je bil še posebej blizu z Jezusom. Zato je Jakoba usmrtil »z mečem«. (2. vrstica) Občina je tako izgubila ljubljenega apostola. Kakšna preizkušnja je to bila za brate in sestre!

¹² Kaj je Herod storil zatem? V 3. vrstici je pojasnjeno: »Ko je videl, da je Judom to všeč, je dal prijeti tudi Petra.« Toda rešetke niso vedno uspele zadržati apostolov, tudi Petra ne. (Apd. 5:17–20) Herodu je bilo to nedvomno dobro znano. Ta pretkani politik ni želel ničesar prepustiti naključju. Petra je izročil »štirim četvericam vojakov, da ga izmenoma stražijo, ker ga je po pashi nameraval privesti pred ljudstvo«. (4. vrstica) Samo predstavljaj si! Herod je dal Petra zastražiti in vkleniti med dva stražarja. Vsega skupaj je 16 stražarjev v izmenah noč in dan pazilo, da apostol ne bi pobegnil. Herod je nameraval Petra po pashi privesti pred ljudstvo in z njegovo usmrtitvijo razveseliti množice. Kaj bi v takšnih strašnih razmerah lahko storili Petrovi soverniki?

13., 14. a) Kako se je občina odzvala, ko je bil Peter v ječi? b) Kaj se lahko naučimo iz zgleda, ki so ga Petrovi soverniki dali glede molitve?

¹³ Občina je dobro vedela, kaj naj stori. V 5. vrstici beremo: »Tako so Petra pridržali v ječi, občina pa je zanj goreče molila k Bogu.« Da, vneto in iskreno so prosili v dobro svojega ljubljenega brata. Potemtakem jih Jakobova smrt ni navdala z brezupom niti jih ni navedla na mišljenje, da je nesmiselno moliti. Ravno nasprotno, vedeli so, da Jehovu molitve zvestih častilcev veliko pomenijo. In če so te v skladu z njegovo voljo, nanje tudi odgovori. (Heb. 13:18, 19; Jak. 5:16)

¹⁴ Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so se odzvali Petrovi soverniki? Naučimo se, da posameznik ohranja budnost s tem, da moli ne le zase, ampak tudi za svoje brate in sestre. (Efež. 6:18) Ali denimo veš za brate ali sestre, ki doživljajo preizkušnje? Mogoče se spoprijemajo s preganjanjem, vladno prepovedjo ali naravno nesrečo. Zakaj ne bi zanje iskreno molil? Morda poznaš koga, ki prestaja kakšno manj opazno stisko. Morda se ubada s težavami v družini, malodušjem ali slabim zdravjem. Zakaj se ne bi spomnil določenih posameznikov, ki jih lahko po imenu omeniš Jehovu, tistemu, ki posluša molitve? (Ps. 65:2)

15., 16. a) Opiši, kako je Jehovov angel rešil Petra iz ječe. (Glej spodnjo sliko.) b) Zakaj je tolažilno premišljevati o tem, kako je Jehova rešil Petra?

 ¹⁵ Kako pa so se stvari na koncu izšle za Petra? Medtem ko je zadnjo noč v ječi trdno spal med svojima stražarjema, se mu je zgodilo nekaj osupljivega. (Beri Apostolska dela 12:7–11.) Naslikaj si ta dogodek: Njegovo celico je nenadoma napolnila močna svetloba. Tam je stal angel in stražarja ga očitno nista videla. Ker se je mudilo, je angel Petra brž zbudil. Petru so verige, v katere je bil vklenjen, kar padle z rok! Angel ga je nato odvedel iz celice mimo prve in druge straže. Ko sta se približala ogromnim železnim vratom, so se odprla »kar sama od sebe«. Ko sta bila enkrat zunaj ječe, je angel izginil. Peter je bil svoboden!

¹⁶ Mar nam premišljevanje o moči, s katero Jehova rešuje svoje služabnike, ne okrepi vere? Resda ne pričakujemo, da nas bo Jehova reševal na čudežen način. Smo pa povsem prepričani, da danes svojo moč uporablja v dobro svojega ljudstva. (2. krn. 16:9) Po svetem duhu, svoji mogočni sili, nam lahko pomaga zdržati vsako preizkušnjo, s katero se morda spoprijemamo. (2. Kor. 4:7; 2. Pet. 2:9) In kmalu bo svojemu Sinu podelil moč, da bo rešil neštete milijone iz najbolj neizprosne ječe, iz smrti. (Jan. 5:28, 29) Ko se spoprijemamo s preizkušnjami, nam vera v Božje obljube lahko vlije izreden pogum.

KLJUB OVIRAM ŠE NAPREJ TEMELJITO PRIČUJMO

17. Kako je Pavel dal izjemen zgled v tem, da je goreče oznanjeval in se zavedal nujnosti tega dela?

¹⁷ Omenimo še tretje področje, na katerem so nam lahko apostoli za zgled glede budnosti: kljub oviram so še naprej temeljito pričevali. Posameznik lahko budnost ohrani, če goreče oznanjuje in se ob tem zaveda, kako nujno je opraviti to delo. Apostol Pavel je bil v tem izreden zgled. Bil je goreč v svojih prizadevanjih, veliko je potoval in ustanovil številne občine. Čeprav je marsikaj pretrpel, ni nikoli izgubil svoje gorečnosti niti se ni nehal zavedati nujnosti oznanjevanja. (2. Kor. 11:23–29)

18. Kako je Pavel še naprej pričeval, ko je bil zaprt v Rimu?

¹⁸ Poglejmo si 28. poglavje Apostolskih del, kjer se še zadnjič srečamo s Pavlom. Prispel je v Rim, saj je moral stopiti pred Nerona. Bil je v hišnem priporu, morda z verigo priklenjen na svojega stražarja. Toda tega gorečega apostola ni mogla utišati nobena veriga! Vedno je našel kakšen način, da je pričeval. (Beri Apostolska dela 28:17, 23, 24.) Po treh dneh je sklical judovske  prvake, da bi jim pričeval. Kasneje je pričeval še drugim. V 23. vrstici piše: »Z njim so se [tamkajšnji Judje] dogovorili za dan in takrat so tja, kjer je stanoval, prišli v še večjem številu. Pojasnil jim je vso zadevo, tako da je temeljito pričeval o Božjem kraljestvu ter jim iz Mojzesove postave in Prerokov od jutra do večera navajal prepričljive dokaze glede Jezusa.«

19., 20. a) Zakaj je bil Pavel učinkovit pričevalec? b) Kako se je Pavel odzval, kadar dobre novice niso sprejeli vsi?

¹⁹ Zakaj je bil Pavel tako uspešen pričevalec? Upoštevajmo, da se iz 23. vrstice da razbrati več razlogov za to. 1. Osredotočil se je na Božje kraljestvo in na Jezusa Kristusa. 2. Svoje poslušalce je skušal pritegniti tako, da jim je »navajal prepričljive dokaze«. 3. Dopovedoval jim je na podlagi Svetih spisov. 4. Bil je nesebičen, saj jim je pričeval »od jutra do večera«. Pavlovo pričevanje je bilo prepričljivo, vendar dobre novice niso sprejeli vsi. V 24. vrstici piše: »Nekateri so njegovim besedam začeli verjeti, drugi pa ne.« Prišlo je do nesoglasij in ljudje so začeli odhajati.

²⁰ Ali je Pavlu to, da niso vsi sprejeli dobre novice, vzelo voljo? Nikakor ne! V Apostolskih delih 28:30, 31 beremo: »V svoji najeti hiši [je] ostal celi dve leti in je prijazno sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. S kar največjo prostodušnostjo in brez ovir jim je oznanjeval Božje kraljestvo in jih učil o Gospodu Jezusu Kristusu.« S to spodbudno mislijo se navdihnjena pripoved iz Apostolskih del sklene.

21. Kaj se lahko naučimo iz zgleda, ki ga je dal Pavel, ko je bil v hišnem priporu?

²¹ Kaj se lahko naučimo iz Pavlovega zgleda? Ko je bil v hišnem priporu, ni mogel svobodno oznanjevati po hišah. Vseeno je ostal pozitiven in je pričeval vsem, ki so prišli k njemu. Podobno mnogi današnji Božji služabniki ostajajo veseli in še naprej oznanjujejo, čeprav so zaradi svoje vere po krivici zaprti. Nekateri naši dragi bratje in sestre zaradi visoke starosti ali bolezni ne morejo od doma, morda so zato celo v domovih za ostarele. Kolikor le lahko, pričujejo zdravnikom in osebju ter obiskovalcem in drugim, ki pridejo k njim. Iz srca si želijo temeljito pričevati o Božjem kraljestvu. Njihov zgled neizmerno cenimo!

22. a) Kateri preučevalni pripomoček nam lahko pomaga, da bi nam biblijska knjiga Apostolska dela še bolj koristila? (Glej okvir zgoraj.) b) Kaj si odločen delati, medtem ko čakaš na konec te stare stvarnosti?

²² Očitno se od apostolov in drugih kristjanov iz prvega stoletja, ki so omenjeni v biblijski knjigi Apostolska dela, lahko veliko naučimo o budnosti. Medtem ko čakamo na konec te stare stvarnosti, bodimo odločeni posnemati kristjane iz prvega stoletja, ki so pogumno in goreče pričevali. To, da temeljito pričujemo o Božjem kraljestvu, je namreč največja čast, ki jo lahko imamo! (Apd. 28:23)

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 12]

»KNJIGO APOSTOLSKA DELA SEDAJ VIDIM V POVSEM NOVI LUČI«

Neki potujoči nadzornik je potem, ko je prebral knjigo Temeljito pričujmo o Božjem kraljestvu, takole izrazil svoje občutke: »Knjigo Apostolska dela sedaj vidim v povsem novi luči. Velikokrat sem se že ‚sprehodil‘ skozi pripovedi v Apostolskih delih, ampak tako, kakor da bi si pot osvetljeval s svečo in bi nosil umazana očala. Sedaj pa imam občutek, da imam blagoslov videti to biblijsko knjigo v vsem njenem veličastju, kakor da bi bila obsijana s soncem.«

[Slika na strani 13]

Angel vodi Petra skozi ogromna železna vrata.