»Bedite in molite.« (MAT. 26:41)

1., 2. a) Kateri vprašanji se morda pojavita glede Jezusove budnosti? b) Ali grešni ljudje lahko posnemamo Jezusov popolni zgled? Ponazori.

MORDA razmišljaš: »Ali je res mogoče biti buden, kakor je bil Jezus? Jezus je bil vendar popoln! Poleg tega je lahko tu in tam jasno videl v prihodnost – celo tisoče let naprej! Ali mu je sploh bilo treba biti buden?« (Mat. 24:37–39; Heb. 4:15) Odgovorimo najprej na ti vprašanji, in videli bomo, da je primerno in nujno razpravljati o tej temi.

² Ali si grešni ljudje s popolnim zgledom sploh lahko kaj pomagamo? Seveda, saj se je od dobrega učitelja mogoče učiti. Zamislimo si denimo nekoga, ki se začne učiti streljati z lokom. Pri prvi uri mu puščice nikakor ne uspe tako dobro nameriti, da bi zadel v tarčo, vendar vadi še naprej ter poskuša znova in znova. Da bi se izboljšal, skrbno opazuje svojega učitelja, izkušenega lokostrelca. Začetnik je pozoren na to, kako učitelj stoji, kako drži roke in kako s prsti prime tetivo. Vztrajni začetnik se postopoma nauči, koliko mora napeti tetivo, nauči se upoštevati veter in še naprej pridno vadi. Posnema svojega učitelja in sčasoma mu puščice uspe izstreliti v tarčo, in to vedno bliže in bliže sredini. Podobno se tudi mi vztrajno trudimo izboljšati kot kristjani, tako da se ravnamo po Jezusovih navodilih in posnemamo njegov popolni zgled.

3. a) S katerimi besedami je Jezus nakazal, da je moral biti buden? b) Kaj bomo pregledovali v tem članku?

³ Kako pa je z budnostjo? Ali je Jezus sploh potreboval to lastnost? Pravzaprav jo je. Zadnjo noč svojega življenja na zemlji je na primer svoje zveste apostole rotil: »Bedite z menoj.« Dodal je še: »Bedite in molite, da ne boste prišli v skušnjavo.«  (Mat. 26:38, 41) Jezus je bil buden ves čas, toda v teh strašnih trenutkih je želel biti še posebej buden in čim bliže svojemu nebeškemu Očetu. Vedel je, da v tistem trenutku njegovi sledilci prav tako potrebujejo čuječnost in da jo bodo potrebovali tudi v prihodnosti. Poglejmo torej, zakaj Jezus želi, da smo budni. Nato pa bomo pregledali tri področja, na katerih ga lahko glede budnosti posnemamo v vsakodnevnem življenju.

ZAKAJ JEZUS ŽELI, DA SMO BUDNI

4. Kako je to, česar ne vemo o prihodnosti, povezano s tem, da moramo biti budni?

⁴ Na kratko povedano, Jezus želi, da ostanemo budni zaradi tistega, česar ne vemo, in zaradi tistega, kar vemo. Ali je Jezus takrat, ko je bil človek na zemlji, vedel vse, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti? Ne, ni vedel, saj je ponižno priznal: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (Mat. 24:36) Takrat Jezus, »Sin«, ni vedel, kdaj natanko bo nastopil konec sedanjega hudobnega sveta. Kako pa je z nami danes? Ali je naše poznavanje prihodnosti omejeno? Seveda je! Tega, kdaj natanko bo Jehova poslal svojega Sina, da naredi konec tej hudobni stvarnosti, ne vemo. Toda če bi vedeli, ali bi potem vseeno morali biti budni? Jezus je pojasnil, da bo konec prišel nenadoma, nepričakovano, zato moramo biti vedno budni. (Beri Matej 24:43.)

5., 6. a) Kako je to, da poznamo prihodnost in Božje namene, povezano s tem, da moramo biti budni? b) Zakaj bi nas moralo to, kar vemo o Satanu, še bolj utrditi v budnosti?

⁵ Po drugi strani pa je Jezus o prihodnosti vedel mnogo lepega – poznal je resnice, o katerih mnogi ljudje okrog njega niso vedeli popolnoma nič. Mi nimamo niti približno tako velikega spoznanja kakor Jezus, toda po njegovi zaslugi vemo veliko o Božjem kraljestvu in o tem, kar bo to Kraljestvo doseglo v bližnji prihodnosti. Ko pogledamo okrog sebe, najsibo v šoli, v službi ali na področju, kjer oznanjujemo, vidimo, da glede teh veličastnih resnic veliko ljudi živi v gosti temi, mar ne? In to je še en razlog za budnost. Kakor Jezus moramo biti vedno pozorni in iskati priložnosti, da bi z drugimi govorili o tem, kar vemo o Božjem kraljestvu. Vsaka takšna priložnost je dragocena, zato ne želimo nobene zapraviti. Na kocki so življenja ljudi. (1. Tim. 4:16)

⁶ Jezus je vedel še nekaj, kar ga je spodbujalo k temu, da je bil buden. Vedel je, da ga hoče Satan zapeljati v skušnjavo, ga preganjati in mu zlomiti značajnost. Ta zli sovražnik je pozorno čakal na »drugi prikladni čas«, ko bi spet lahko preizkušal Jezusa. (Luk. 4:13) Jezus je bil nenehno oprezen. Želel je biti pripravljen na vsako preizkušnjo, pa naj bi to bila skušnjava, nasprotovanje ali preganjanje. Ali ni nekako podobno tudi z nami? Vemo, da je Satan še vedno »kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl«. Zato Božja Beseda vse kristjane opozarja: »Bodite razsodni, budno pazite.« (1. Pet. 5:8) Kako pa smo lahko takšni?

KAKO NAJ BOMO BUDNI GLEDE MOLITVE

7., 8. Kaj je Jezus svetoval glede molitve in kakšen zgled je glede tega dal sam?

⁷ Biblija duhovno čuječnost oziroma budnost močno povezuje z molitvijo. (Kol. 4:2; 1. Pet. 4:7) Jezus je nedolgo zatem, ko je svojim sledilcem naročil, naj bedijo z njim, še rekel: »Bedite in molite, da ne boste prišli v skušnjavo.« (Mat. 26:41) Ali je hotel reči, da je ta nasvet veljal samo v izjemno težavnih okoliščinah,  s kakršnimi so se spoprijemali takrat? Nikakor, njegov nasvet je načelo, po katerem moramo živeti vsak dan.

⁸ Jezus je brezhiben zgled molitve. Morda se spomniš, da je nekoč molil k svojemu Očetu celo noč. Skušajmo si naslikati ta prizor. (Beri Luka 6:12, 13.) Pomlad je, verjetno nekje blizu ribiškega mesta Kafarnaum, Jezusovega začasnega bivališča. Proti večeru se Jezus vzpne na eno od gora, ki se dvigujejo nad Galilejskim jezerom. Ko se zazre v pokrajino, na katero se spušča tema, morda vidi migetanje oljnih svetilk v Kafarnaumu in drugih bližnjih vaseh. Vendar ko nagovori Jehova, se povsem osredini na molitev. Pretečejo minute in nato še ure. Sploh ne opazi, da luči v daljavi druga za drugo ugašajo, ne opazi lune, ki polzi po nebu, niti nočnih živali, ki po grmičevju stikajo za hrano. V molitvi je verjetno osredotočen na veliko odločitev, ki je pred njim – izbrati mora 12 apostolov. Lahko si predstavljamo, kako zatopljeno svojemu Očetu pripoveduje, kaj si o vsakem od učencev misli in kaj ga glede njega skrbi, ter Očeta iskreno roti za vodstvo in modrost.

9. Kaj se glede molitve lahko naučimo od Jezusa, ki je ob neki priložnosti molil vso noč?

⁹ Kaj se lahko od Jezusa naučimo? To, da moramo ure in ure moliti? Ne, saj je glede svojih učencev prijazno rekel: »Duh je sicer voljan, toda meso je šibko.« (Mat. 26:41) Kljub temu pa Jezusa lahko posnemamo. Ali se na primer s svojim nebeškim Očetom posvetujemo, preden se odločimo o čemer koli, kar bi v duhovnem pogledu lahko vplivalo na nas, našo družino ali sovernike? Ali v molitvi izrazimo skrbi, ki jih imamo glede naših bratov in sester v veri? Ali zgolj ponavljamo ene in iste besede ali pa molimo iz srca? Spomnimo se tudi, da je Jezusu veliko pomenil zaupen, oseben pogovor z Očetom. Današnji hiter in kaotičen svet nas zlahka potegne v svoj vrtinec, tako da pozabimo, kaj je največ vredno. Če si bomo vzeli dovolj časa za molitev, tako da bomo lahko v njej izrazili vse, kar nam leži na srcu, bomo bolj duhovno budni. (Mat. 6:6, 7) Z Jehovom se bomo še bolj zbližali, prizadevali si bomo utrjevati odnos z njim in se ogibali vsega, kar bi ta odnos oslabilo. (Ps. 25:14)

KAKO NAJ BOMO BUDNI GLEDE OZNANJEVANJA

10. Iz katerega zgleda vidimo, da je bil Jezus pozoren na priložnosti za oznanjevanje?

¹⁰ Jezus je bil buden pri delu, ki mu ga je dodelil Jehova. Pri nekaterih delih morda lahko človeku misli odtavajo kam drugam brez resnejših posledic. Toda mnoga dela terjajo popolno zbranost in pozornost, in krščanska služba je gotovo eno od takšnih del. Jezus je bil pri svojem delu vedno pozoren in je iskal priložnosti, da bi lahko drugim govoril o dobri novici. Nekoč je s svojimi učenci po celem dopoldnevu hoda prispel v mesto Sihar. Učenci so šli kupit hrano, Jezus pa je ostal pri mestnem vodnjaku, da bi se spočil. Toda ker je bil duhovno buden, je opazil priložnost za oznanjevanje. K vodnjaku je po vodo prišla Samarijanka. Jezus bi se lahko odločil, da bi malo zadremal. Lahko bi našel razloge, da bi se izognil pogovoru. Vendar je spregovoril, pritegnil žensko v pogovor in s krepkim pričevanjem vplival na življenje mnogih v tem mestu. (Jan. 4:4–26, 39–42) Ali smo lahko v budnosti še bolj podobni Jezusu, morda tako, da si prizadevamo biti še bolj pozorni na priložnosti, ko bi lahko z ljudmi, ki jih srečamo v vsakodnevnem življenju, govorili o dobri novici?

11., 12. a) Kako se je Jezus odzval, kadar so ga drugi hoteli odvrniti od njegovega dela? b) Kako je Jezus pri svojem delu pokazal uravnovešenost?

 ¹¹ Včasih so Jezusa od njegovega dela skušali odvrniti povsem dobronamerni posamezniki. V Kafarnaumu so bili ljudje tako navdušeni nad njegovimi čudeži, da so ga hoteli kar zadržati. To je razumljivo. Toda Jezus je imel nalogo, da oznanjuje vsem »izgubljenim ovcam Izraelove hiše«, ne le tistim v enem mestu. (Mat. 15:24) Zato je tem ljudem povedal: »Dobro novico o Božjem kraljestvu moram oznaniti tudi drugim mestom, ker sem bil za to poslan.« (Luk. 4:40–44) Očitno je, da se je njegovo življenje vrtelo okoli oznanjevanja. Ničemur ni dovolil, da bi ga od tega dela odvrnilo.

¹² Toda ali je bil Jezus tako osredinjen na svoje delo, da je bil že kar fanatik ali asket? Ali je bil za svojo službo tako zavzet, da se ni menil za vsakodnevne potrebe družin? Nikakor. Jezus je bil popoln zgled uravnovešenosti. Užival je v življenju in se veselil v prijetnih trenutkih s svojimi prijatelji. Cenil je družine in se izjemno sočutno zanimal za njihove potrebe in težave ter je brez zadržkov pokazal, da ima rad otroke. (Beri Marko 10:13–16.)

13. Kako lahko posnemamo Jezusa v budnosti in uravnovešenosti, ko gre za naše delo, oznanjevanje Kraljestva?

¹³ Kako si lahko mi, medtem ko želimo v budnosti posnemati Jezusa, prizadevamo biti podobno uravnovešeni, kakor je bil on? Ne dovolimo, da bi nas ta svet odvrnil od našega dela. Celo dobronamerni prijatelji in sorodniki nam morda prigovarjajo, naj se malo upočasnimo v oznanjevanju oziroma naj zaživimo življenje, ki se njim zdi normalno. Toda če posnemamo Jezusa, potem nam naša služba pomeni toliko kot hrana. (Jan. 4:34) Naše delo nas duhovno krepi in nam prinaša veselje. Po drugi strani pa nočemo biti skrajnostni, se kazati boljše od drugih ali asketske. Želimo posnemati Jezusa in biti veseli, uravnovešeni služabniki »srečnega Boga«. (1. Tim. 1:11)

KAKO NAJ BOMO BUDNI V PREIZKUŠNJAH

14. Česa se moramo, kadar smo v preizkušnji, paziti in zakaj?

¹⁴ Kot smo lahko videli, je Jezus nekaj svojih najtehtnejših opominov glede budnosti izrekel, ko je bil sam v hudi preizkušnji. (Beri Marko 14:37.) In njegov zgled najbolj potrebujemo ravno takrat, ko smo v težavah. Mnogi v preizkušnji pozabijo življenjsko resnico, ki je tako pomembna, da je v knjigi Pregovori omenjena kar dvakrat: »Neka pot se zdi človeku prava, vendar se konča v smrti.« (Preg. 14:12; 16:25) Če se, še posebej kadar se spoprijemamo z resnimi težavami, zanašamo na lastno mišljenje, bomo verjetno spravili v nevarnost sebe in tiste, ki jih imamo radi.

15. V kakšni skušnjavi bi morda bil družinski poglavar, če bi se znašel v ekonomski stiski?

 ¹⁵ Vzemimo primer: Družinski poglavar je morda pod hudim pritiskom, ko si prizadeva gmotno poskrbeti »za svoje«. (1. Tim. 5:8) Mogoče je v skušnjavi, da bi sprejel službo, zaradi katere bi večkrat manjkal na krščanskih shodih, ne bi mogel redno voditi družinskega čaščenja ali sodelovati v oznanjevanju. Če bi se zanašal zgolj na človeško razmišljanje, bi se mu takšna odločitev zdela upravičena, celo hvalevredna. Vendar pa se to utegne končati z duhovno boleznijo ali smrtjo. Koliko bolje je poslušati nasvet iz Pregovorov 3:5, 6! Salomon je rekel: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.«

16. a) Kako je Jezus dal zgled v tem, da je treba zaupati Jehovovi modrosti, ne pa svoji? b) Kako mnogi družinski poglavarji posnemajo Jezusa v tem, da je v hudih časih zaupal Jehovu?

¹⁶ Ko je bil Jezus v preizkušnji, se ni hotel zanašati na svoj lastni razum. Pomisli! Najmodrejši človek, kar jih je kdaj živelo na zemlji, odgovorov ni hotel iskati pri svoji modrosti. Ko ga je denimo skušal Satan, mu je večkrat odgovoril s stavkom: »Pisano je.« (Mat. 4:4, 7, 10) Zanesel se je na to, da ga bo Očetova modrost varovala pred skušnjavo, in s tem pokazal ponižnost, lastnost, ki jo Satan zaničuje in je ne premore niti malo. Ali tudi mi ravnamo tako kot Jezus? Družinski poglavar, ki si prizadeva biti buden, kakor je bil Jezus, dovoljuje Božji Besedi, da ga vodi, še zlasti v težavnejših časih. Tisoče družinskih poglavarjev po svetu ravna tako. Božje kraljestvo in čisto čaščenje stanovitno dajejo na prvo mesto v življenju, celo pred gmotne potrebe. Tako lahko najboljše poskrbijo za svoje družine. Jehova pa njihov trud pri skrbi za gmotne potrebe blagoslavlja, kakor je to obljubljeno v njegovi Besedi. (Mat. 6:33)

17. Kaj te navaja, da si buden, kakor je bil Jezus?

¹⁷ Jezus je nedvomno najboljši zgled budnosti. Njegov nasvet je uporaben, koristen in nam celo lahko reši življenje. Spomni se, da te Satan hoče zazibati v duhovni spanec, v stanje, ko bi ti vera oslabela, ko bi Boga častil zgolj ravnodušno in bi pohodil svojo značajnost. (1. Tes. 5:6) Ne dovoli, da mu to uspe! Ostani buden, kakor je bil Jezus – buden glede molitve, oznanjevanja in pri spoprijemanju s preizkušnjami. Če boš tako ravnal, bo tvoje življenje bogato, srečno in izpolnjeno že sedaj v zadnjih zdihljajih te umirajoče stvarnosti. Poleg tega te bo, če boš duhovno buden, tvoj Gospodar, ko bo prišel uničit to stvarnost, našel čuječega in dejavnega, zaposlenega z izpolnjevanjem volje njegovega Očeta. Kako vesel bo Jehova, da te bo lahko nagradil za tvojo zvestobo! (Raz. 16:15)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 6]

Jezus je oznanjeval ženski pri vodnjaku. Katere priložnosti pa izkoristiš ti, da bi oznanjeval vsak dan?

[Slika na strani 7]

S tem da skrbiš za duhovno dobro svoje družine, pokažeš, da si buden.