»Z vašim duhom naj bo nezaslužena dobrotljivost Gospoda Jezusa Kristusa.« (FIL. 4:23)

1. Zaradi česa sta bili občini v Filipih in Tiatiri pohvaljeni?

KRISTJANI, ki so v prvem stoletju živeli v Filipih, v gmotnem pogledu niso imeli veliko. Vseeno pa so bili radodarni in so sovernikom izkazovali izjemno ljubezen. (Fil. 1:3–5, 9; 4:15, 16) Zato jim je lahko apostol Pavel v sklepu svojega navdihnjenega pisma napisal: »Z vašim duhom naj bo nezaslužena dobrotljivost Gospoda Jezusa Kristusa.« (Fil. 4:23) Ker so podobnega duha odsevali tudi kristjani v Tiatiri, jim je oslavljeni Jezus Kristus rekel: »Vem za tvoja dejanja, za tvojo ljubezen, vero, služenje in zdržljivost. Vem tudi, da je v zadnjem času tvojih dejanj več kakor nekdaj.« (Raz. 2:19)

2. Kako lahko vplivamo na to, kakšen duh bo prevladoval v naši občini?

² Podobno tudi vsaka današnja občina Jehovovih prič izžareva določenega duha oziroma v njej vlada zanjo značilno ozračje. Nekatere občine so še posebej znane po prisrčnosti in ljubezni. Druge se odlikujejo po tem, da goreče podpirajo oznanjevanje Kraljestva in da zelo cenijo polnočasno službo. Kadar kot posamezniki spodbujamo pozitivnega duha, prispevamo k enotnosti občine in pospešujemo njen duhovni napredek. (1. Kor. 1:10) Če pa bi po drugi strani kazali negativnega duha, bi občina lahko duhovno zadremala, postala mlačna in bi se v njej celo začelo dopuščati napačno ravnanje. (1. Kor. 5:1; Raz. 3:15, 16) Kakšen duh prevladuje v tvoji občini? Kako lahko ti osebno pomagaš širiti pozitivnega duha v občini?

 SPODBUJAJMO POZITIVNEGA DUHA

3., 4. Kako lahko slavimo Jehova v velikem zboru?

³ Psalmist je pel: »Slavil te bom [Jehova] v velikem zboru, sredi številnega ljudstva te bom hvalil.« (Ps. 35:18) Ko je bil psalmist skupaj z drugimi Božjimi služabniki, se ni obotavljal hvaliti Jehova. Tedenski občinski shodi, med katere spada tudi preučevanje Stražnega stolpa, so odlična priložnost, da pokažemo gorečnost s tem, da komentiramo in tako izražamo svojo vero. Vsak od nas se lahko vpraša: Ali povsem izkoristim dragoceno priložnost sodelovanja na shodih? Ali se dobro pripravim nanje in smiselno komentiram? Ali kot družinski poglavar svojim otrokom pomagam vnaprej pripraviti komentarje in jih učim, naj odgovarjajo s svojimi besedami?

⁴ Psalmist David je stanovitnost našega srca povezal s petjem pesmi. »Moje srce je stanovitno, o Bog, moje srce je stanovitno. Pel bom in s pesmijo te hvalil.« (Ps. 57:7) Pesmi, ki jih pojemo na krščanskih shodih, so dobra priložnost, da s stanovitnim srcem pojemo Jehovu in ga hvalimo s pesmijo. Če nam nekatere pesmi ne grejo najbolje, zakaj jih ne bi vadili na družinskem čaščenju? Bodimo odločeni ravnati kakor psalmist, ki je rekel: »Pel bom Jehovu vse življenje, hvalnice bom pel svojemu Bogu, dokler bom živ.« (Ps. 104:33)

5., 6. Kako smo lahko gostoljubni in darežljivi do drugih in kakšno vzdušje s tem ustvarjamo v občini?

⁵ Ljubeče ozračje v občini lahko ustvarjamo tudi tako, da našim bratom in sestram izkazujemo gostoljubje. Pavel je v zadnjem poglavju svojega pisma Hebrejcem napisal naslednji opomin: »Ohranite bratoljubje. Ne pozabite na gostoljubnost.« (Heb. 13:1, 2) Odlična možnost, da izkažemo gostoljubje, je to, da potujoče nadzornike in njihove žene ali polnočasne služabnike povabimo na kak obrok. Spomnimo se še na vdove, enostarševske družine ali druge posameznike, za katere menimo, da bi jim bilo v spodbudo, če bi se nam občasno pridružili pri obroku oziroma družinskem čaščenju.

 ⁶ Pavel je pozval Timoteja, da naj drugim naroči, »naj delajo dobro, naj bodo bogati v dobrih delih, darežljivi, pripravljeni deliti z drugimi, saj si bodo s tem zagotovili zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost. Tako se bodo lahko oklenili pravega življenja.« (1. Tim. 6:17–19) Pavel je sočastilcem svetoval, naj bodo radodarni. Takšnega duha lahko kažemo celo takrat, kadar finančno težko shajamo. Lepo priložnost za to imamo, če ponudimo prevoz na oznanjevanje ali na shode tistim, ki to potrebujejo. Kaj pa bratje in sestre, ki so deležni takšne srčne dobrotljivosti? Če pokažejo hvaležnost, morda tako, da po svojih zmožnostih prispevajo h kritju vedno večjih stroškov goriva, bodo v občini širili pozitivnega duha. In še nekaj, ali ne bi našim duhovnim bratom in sestram s tem, da bi z njimi preživeli več časa, dali občutka, da jih potrebujemo in da so ljubljeni? Če »tem, s katerimi smo povezani v veri,« naredimo veliko dobrih del in smo jim pripravljeni nameniti svoj čas in sredstva, ne poglobimo le svoje ljubezni do njih, ampak tudi pripomoremo k temu, da občina odseva prisrčnega in pozitivnega duha. (Gal. 6:10)

7. Kako s tem, da ne razkrivamo osebnih zadev drugih, pomagamo ohranjati pozitivnega duha v občini?

⁷ Razmislimo še o dveh dejavnikih, ki krepita vez ljubezni med kristjani: o prijateljstvu in zaupnosti. (Beri Pregovori 18:24.) Pravi prijatelji ne razkrivajo zaupnih zadev. Kadar nam bratje in sestre odkrijejo svoje najgloblje misli in občutke in so prepričani, da zanje ne bodo izvedeli drugi, se medsebojna vez ljubezni še okrepi. Prizadevajmo si ustvarjati ljubeče, družinsko ozračje v občini tako, da smo zaupanja vredni prijatelji, ki znajo stvari zadržati zase. (Preg. 20:19)

GOREČE OZNANJUJMO

8. Kakšen nasvet so dobili laodikejski kristjani in zakaj?

⁸ Jezus je občini v Laodikeji dejal: »Vem za tvoja dejanja, da nisi ne hladen ne vroč. Ko bi le bil ali hladen ali vroč! Ker pa si mlačen, in nisi ne vroč ne hladen, te bom izpljunil iz svojih ust.« (Raz. 3:15, 16) Laodikejskim kristjanom je manjkala gorečnost za oznanjevanje. Takšno stališče je verjetno vplivalo tudi na njihove medsebojne odnose. Zato jim je Jezus ljubeče svetoval: »Vse tiste, ki jih imam rad, opominjam in discipliniram. Zato bodi goreč in se pokesaj.« (Raz. 3:19)

9. Kako naše stališče do oznanjevanja vpliva na duha v občini?

 ⁹ Da bi lahko širili zdravega, pozitivnega duha v občini, bi morali goreče oznanjevati. Občina je organizirana z namenom, da bi na področju iskali ovcam podobne posameznike in jih duhovno krepili. Zato moramo navdušeno pridobivati učence, kakor je to delal Jezus. (Mat. 28:19, 20; Luk. 4:43) Bolj goreče bomo oznanjevali, bolj enotni bomo kot »Božji sodelavci«. (1. Kor. 3:9) Ko v terenski službi opazujemo druge, kako zagovarjajo svojo vero in izražajo hvaležnost za duhovne reči, nas to žene, da jih še bolj ljubimo in spoštujemo. Poleg tega s tem, da »z ramo ob rami« delamo skupaj na oznanjevanju, spodbujamo enotnost v občini. (Beri Zefanija 3:9.)

10. Kako lahko s tem, da izboljšamo kakovost svojega oznanjevanja, vplivamo na duha drugih v občini?

¹⁰ Na druge prav tako dobro vpliva to, da se trudimo izboljšati kakovost našega oznanjevanja. Ko se še bolj zanimamo za ljudi, ki jih srečamo na področju, in si še bolj prizadevamo doseči njihovo srce, naša navdušenost za oznanjevanje raste. (Mat. 9:36, 37) Navdušenje se rado prenaša na tiste, s katerimi smo skupaj na oznanjevanju. Jezus je svoje učence raje poslal oznanjevat po parih kot pa posamezno. (Luk. 10:1) Tako se niso le učili drug od drugega in se spodbujali, ampak je to tudi podžigalo njihovo gorečnost za oznanjevanje. Ali ne sodelujemo radi z gorečimi oznanjevalci Kraljestva? Njihova navdušenost nam je v spodbudo in nas žene, da še naprej oznanjujemo. (Rim. 1:12)

VARUJMO SE GODRNJANJA IN NAPAČNEGA RAVNANJA

11. Kakšni so postali nekateri Izraelci v Mojzesovih dneh in kakšne so bile zato posledice?

¹¹ Izraelci so kot narod obstajali komaj nekaj tednov, pa so že postali nezadovoljni in so godrnjali. Zato so se uprli Jehovu in njegovima predstavnikoma. (2. Mojz. 16:1, 2) Od Izraelcev, ki so odšli iz Egipta, jih je zelo malo doživelo prihod v Obljubljeno deželo. Pomislimo, celo Mojzes ni smel vstopiti v to deželo, ker se ni prav odzval, ko je Izraelova občina pokazala hudobnega duha. (5. Mojz. 32:48–52) Kaj lahko danes storimo, da ne bi postali žrtev negativnega duha?

12. Kako se lahko ognemo tega, da se ne bi začeli pritoževati?

¹² Varovati se moramo, da ne bi začeli godrnjati. Pri tem nam bo pomagalo, če bomo ponižni in če bomo spoštovali oblast. Poleg tega moramo pazljivo izbirati, s kom se družimo. Če smo neprevidni pri izbiri zabave oziroma pri tem, koliko časa preživimo s sodelavci ali sošolci, ki ne spoštujejo pravičnih načel, je ne bomo odnesli brez posledic. Modro je, da omejimo druženje z ljudmi, ki so negativni oziroma širijo duha neodvisnosti. (Preg. 13:20)

13. Do katerih drugih dejanj, ki spodkopavajo duhovnost v občini, lahko še pripelje kvarni vpliv godrnjanja?

¹³ Kvaren vpliv godrnjanja lahko vodi še v druga dejanja, ki spodkopavajo duhovnost. Godrnjanje lahko denimo zmoti mir in enotnost občine. In ne samo to, če bi se glasno pritoževali, ne bi le zadajali bolečin sočastilcem, ampak bi se vse skupaj lahko sprevrglo v resen greh, namreč v klevetanje  in sramotenje. (3. Mojz. 19:16; 1. Kor. 5:11) Glede nekaterih godrnjačev v občini prvega stoletja v Svetem pismu beremo: »Ne ozirajo [se] na gospostvo ter žaljivo govorijo o slavnih.« (Juda 8, 16) Bog takšnega godrnjanja nad odgovornimi možmi v občini gotovo ni odobraval.

14., 15. a) Kakšno škodo lahko utrpi celotna občina, če se glede storjenega prestopka nič ne ukrene? b) Kaj bi morali narediti, če izvemo, da nekdo skrivaj greši?

¹⁴ Kaj pa, če izvemo, da nekdo skrivaj greši, morda zlorablja alkohol, gleda pornografijo oziroma živi nemoralno? (Efež. 5:11, 12) Če si pred takšnimi hudimi prestopki zatiskamo oči, lahko oviramo delovanje Jehovovega svetega duha in ogrozimo mir celotne občine. (Gal. 5:19–23) Danes moramo podobno kakor zgodnji kristjani v Korintu, ki so se morali očistiti slabih del, iz občine odstraniti kakršen koli kvaren vpliv, da bi se v njej ohranil zdrav, pozitiven duh. Kaj lahko kot posamezniki naredimo, da bi prispevali k miru v občini?

¹⁵ Kot smo omenili že prej, je glede nekaterih zadev pomembno ohranjati zaupnost, še posebej če nam drugi zaupajo svoje občutke in misli. Širjenje zaupnih zadev drugega je nekaj zelo napačnega in zelo prizadene! Toda če je storjen resen greh, moramo vseeno o tem seznaniti starešine v občini, oni so namreč tisti, ki so po Svetem pismu dolžni obravnavati zadevo. (Beri 3. Mojzesova 5:1.) Torej, če vemo, da se je sestra ali brat zapletel v takšno napačno ravnanje, bi ga morali spodbuditi, da pristopi k starešinam in jih prosi za pomoč. (Jak. 5:13–15) Če pa tega ne stori v razumnem času, jim moramo za prestopek povedati mi.

16. Kako s tem, da starešine seznanimo z resnim prestopkom, ohranjamo zdravega duha v občini?

¹⁶ Krščanska občina je duhovno zavetje, in da bi takšna tudi ostala, moramo resne prestopke naznaniti starešinam. Če starešine prestopnika spametujejo in ta skesano sprejme karanje in nasvete, ne ogroža več duha občine. Kaj pa, če se prestopnik ne kesa in ne odziva na ljubeče nasvete starešin? S tem da občina takšnega izobči, se »odstrani« kvarni vpliv in tako je duh občine obvarovan. (Beri 1. Korinčanom 5:5.) Da bi torej ohranjali zdravega duha v občini, mora vsak od nas ustrezno ukrepati, sodelovati s starešinstvom in delati v dobro sovernikov.

SPODBUJAJMO »ENOTNOST DUHA«

17., 18. Kaj nam bo pomagalo »ohranjati enotnost duha in živeti v miru«?

¹⁷ Jezusovi zgodnji sledilci so se »posvečali [. . .] pouku apostolov« in tako pomagali občini, da je bila enotna. (Apd. 2:42) Cenili so svetopisemske nasvete in napotke, ki so jih prejemali od starešin. Ker današnji starešine sodelujejo z razredom zvestega in preudarnega sužnja, je vsa občina spodbujena in lažje ostaja enotna. (1. Kor. 1:10) Če se podrejamo smernicam Jehovove organizacije, ki temeljijo na Bibliji, in upoštevamo napotke starešin, dokazujemo, da si iskreno prizadevamo »ohranjati enotnost duha in živeti v miru«. (Efež. 4:3)

¹⁸ Zato si vsekakor prizadevajmo ohranjati zdravega, pozitivnega duha v občini. Če tako delamo, smo lahko prepričani, da bo z našim duhom »nezaslužena dobrotljivost Gospoda Jezusa Kristusa«. (Fil. 4:23)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 19]

Ali spodbujaš pozitivnega duha s pripravljanjem smiselnih komentarjev?

[Slika na strani 20]

Naučimo se peti naše pesmi in s tem spodbujajmo pozitivnega duha.