»Nihče, ki je položil svojo roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« (LUK. 9:62)

1. Katero opozorilo je izrekel Jezus in katero vprašanje se ob tem postavlja?

»SPOMNITE se Lotove žene.« (Luk. 17:32) To opozorilo, ki ga je pred skoraj 2000 leti izrekel Jezus Kristus, še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes. Toda kaj je Jezus imel v mislih s tem resnim opozorilom? Njegovi judovski poslušalci niso potrebovali pojasnila. Vedeli so, kaj se je zgodilo Lotovi ženi. Ko je s svojimi domačimi bežala iz Sodome, ni poslušala Jehova; ozrla se je nazaj, in postala solnat steber. (Beri 1. Mojzesova 19:17, 26.)

2. Kaj je bil morda razlog, da se je Lotova žena ozrla nazaj, in s čim je svojo neposlušnost plačala?

² Toda zakaj se je Lotova žena ozrla nazaj? Ali jo je zanimalo, kaj se dogaja? Ali se je obrnila zato, ker ni mogla verjeti, da se vse skupaj res dogaja, ali ker ni imela močne vere? Kaj pa, če se je ozrla zato, ker je hrepenela po vsem tistem, kar je pustila v Sodomi? (Luk. 17:31) Naj je bil razlog tak ali drugačen, ravnala je neposlušno in to plačala z življenjem. Samo pomisli! Umrla je isti dan kot izprijeni prebivalci Sodome in Gomore. Nič čudnega, da je Jezus rekel »Spomnite se Lotove žene«!

3. Kako je Jezus poudaril, da se v figurativnem smislu ne smemo ozirati nazaj?

³ Mi prav tako živimo v času, ko je življenjskega pomena, da se v figurativnem smislu ne oziramo nazaj. To je poudaril tudi Jezus, ko ga je neki moški vprašal, ali se sme prej, preden postane njegov učenec, vrniti domov in se posloviti od svojih domačih. Moškemu je odgovoril: »Nihče, ki je položil svojo roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« (Luk. 9:62) Ali te besede kažejo, da je bil Jezus neprizanesljiv ali nerazumen? Nikakor, saj je vedel, da se je moški s to svojo prošnjo želel samo  izogniti odgovornosti. Jezus je takšno odlašanje imel za oziranje nazaj. Človek, ki orje s plugom, se mogoče med samim delom ozre nazaj ali pa plug odloži in pogleda nazaj. Oboje ga odvrne od dela, ki mu je naloženo, in ga zato morda ne opravi tako, kot bi ga moral.

4. V kaj moramo imeti uprt svoj pogled?

⁴ Ne osredinjajmo se na preteklost, ampak imejmo raje pogled uprt v to, kar je še pred nami. Bodi pozoren, kako jasno je to izraženo v Pregovorih 4:25: »Tvoje oči naj gledajo naravnost naprej, da, svoj pogled usmeri naravnost predse.«

5. Kateri razlog imamo, da se ne oziramo nazaj?

⁵ Za to, da se ne oziramo nazaj, imamo dober razlog. Katerega pa? Živimo »v zadnjih dneh«. (2. Tim. 3:1) Kmalu bomo priča ne le uničenju dveh hudobnih mest, ampak celotne svetovne stvarnosti. Kaj nam bo pomagalo, da se nam ne bi zgodilo kaj podobnega kot Lotovi ženi? Za začetek moramo ugotoviti, katere reči bi nas lahko premamile, da bi se ozirali za njimi. (2. Kor. 2:11) Razmislimo torej, katere so te reči in kaj lahko storimo, da se nanje ne bi osredinjali.

DOBRI STARI ČASI

6. Zakaj lahko rečemo, da naš spomin na preteklost ni vedno zanesljiv?

⁶ Nevarno je na primer, če imamo izkrivljen pogled na dobre stare čase. Naš spomin na preteklost ni vedno zanesljiv. Morda problemom, ki smo jih imeli v preteklosti, nehote zmanjšujemo težo, hkrati pa pretiravamo z lepimi stvarmi, tako da se nam zdi, da je bilo vse veliko boljše, kot je v resnici bilo. Zaradi takšnega obujanja spominov, ki niso realni, morda zahrepenimo po dobrih starih časih. Toda Biblija nas svari: »Ne govori ‚Zakaj so bili stari časi boljši od današnjih?‘, saj to ni modro spraševati.« (Prid. 7:10, New English Translation) Zakaj je takšno razmišljanje zelo nevarno?

7.–9. a) Kaj so Izraelci doživljali v Egiptu? b) Katere razloge za veselje so imeli Izraelci? c) Kaj je bil vzrok, da so Izraelci začeli godrnjati?

⁷ Razmislimo, kaj so doživljali Izraelci v Mojzesovih dneh. Egipčani so sprva nanje gledali kot na goste v svoji deželi, toda po Jožefovi smrti »so postavili nad njimi nadzornike, ki so jih tlačili pri njihovem prisilnem delu«. (2. Mojz. 1:11) Nazadnje so nad Božjim ljudstvom izvajali neke vrste genocid, saj je faraon hotel zatreti njegovo rast. (2. Mojz. 1:15, 16, 22) Nič čudnega, da je Jehova rekel Mojzesu: »Videl sem stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal sem, kako vpije zaradi tistih, ki ga priganjajo k delu. Da, dobro poznam njegove bolečine.« (2. Mojz. 3:7)

⁸ Ali si lahko zamisliš, kako veseli so bili Izraelci, ko so iz dežele, v kateri so bili sužnji, odhajali kot svobodno ljudstvo? Bili so priče dogodkom, v katerih je Jehova na osupljiv način prikazal svojo moč, ko je ponosnega faraona in njegovo ljudstvo udaril z desetimi nadlogami. (Beri 2. Mojzesova 6:1, 6, 7.) Nazadnje Egipčani Izraelcem niso samo dovolili  svobodno oditi, ampak so jih celo priganjali, naj gredo, in jim dali toliko zlata in srebra, da v Bibliji piše, da so ti »Egipčane oplenili«. (2. Mojz. 12:33–36) Izraelci so se prav tako veselili, ko so videli, da so bili faraon in njegova vojska uničeni v Rdečem morju. (2. Mojz. 14:30, 31) Vsem, ki so bili priča tem vznemirljivim dogodkom, bi to zagotovo moralo okrepiti vero!

⁹ Prav neverjetno pa je, da je to isto ljudstvo nedolgo zatem, ko je bilo po čudežu rešeno, začelo godrnjati. Zaradi česa pa? Zaradi hrane! Postali so nezadovoljni s tem, kar je prihajalo iz Jehovove roke, in se začeli pritoževati: »Dobro se spominjamo rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, pa kumar, lubenic, pora, čebule in česna! Zdaj pa je naša duša shirana. Pred našimi očmi ni nič drugega kot mana.« (4. Mojz. 11:5, 6) Njihov pogled je postal popačen, in to tako zelo, da so se celo hoteli vrniti v deželo, v kateri so bili sužnji. (4. Mojz. 14:2–4) Izraelci so se ozirali nazaj in izgubili Jehovovo naklonjenost. (4. Mojz. 11:10)

10. Kaj se iz slabega zgleda Izraelcev naučimo mi?

¹⁰ Kaj se iz tega naučimo mi? Kadar se spoprijemamo s težavami in problemi, se ne osredotočajmo na stvari iz preteklosti, ki se morda zdijo pozitivne in smo jih mogoče doživeli, še preden smo spoznali resnico. Seveda ni nič narobe razmišljati o tem, kar smo se naučili iz preteklih izkušenj, ali obujati prijetnih spominov, vendar pa moramo glede preteklosti ohraniti uravnovešen, realen pogled. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi postali preveč nezadovoljni s svojimi sedanjimi okoliščinami in bi nas premagala skušnjava, da bi začeli živeti tako, kakor smo nekoč. (Beri 2. Petrovo 2:20–22.)

PRETEKLE ŽRTVE

11. Kako nekateri začnejo gledati na žrtve, ki so jih naredili v preteklosti?

¹¹ Na žalost se nekateri začnejo ozirati nazaj na žrtve, ki so jih naredili v preteklosti, in v njih vidijo zamujene priložnosti. Morda si imel možnost, da bi si pridobil visokošolsko izobrazbo, ugled ali finančno varnost, pa si se odločil drugače. Mnogi naši bratje in sestre so se odpovedali donosni karieri v poslovnem svetu, svetu zabave, v izobraževanju ali športu. Toda leta tečejo, konec pa še ni prišel. Ali sanjariš o tem, kako bi lahko bilo, če teh žrtev ne bi naredil?

12. Kako je Pavel gledal na to, kar je pustil za seboj?

¹² Apostol Pavel se je marsičemu odrekel, da je postal Kristusov sledilec. (Fil. 3:4–6) Kako je gledal na to, kar je pustil za seboj? Pove nam: »Na to, kar je bilo zame dobiček, [sem] zaradi Kristusa začel gledati kot na izgubo.« Zakaj pa? Takole nadaljuje: »Resnično gledam na vse kot na izgubo zaradi neprekosljive vrednosti spoznanja o Kristusu Jezusu, mojem Gospodu. Zaradi njega sem sprejel izgubo vsega in imam vse to za kup smeti, da bi pridobil Kristusa.« * (Fil. 3:7, 8)  Podobno kakor človek ne žaluje za smetmi, ki jih vrže stran, tudi Pavel ni žaloval za nobeno priložnostjo v svetu, ki jo je pustil za seboj. Zanj niso imele nobene vrednosti več.

13., 14. Kako lahko posnemamo Pavla?

¹³ Kaj lahko storimo, če se zalotimo, da razglabljamo o tako imenovanih zamujenih priložnostih? Posnemajmo Pavla. Kako? Razmišljajmo o vrednosti tega, kar imamo sedaj. Z Jehovom si spletel dragoceno prijateljstvo in si v njegovih očeh pridobil sloves zvestega služabnika. (Heb. 6:10) Ali nam svet sploh lahko v gmotnem pogledu ponudi kaj, kar bi bilo vsaj približno enako sedanjim in prihodnjim duhovnim blagoslovom? (Beri Marko 10:28–30.)

¹⁴ Pavel v nadaljevanju omeni nekaj, kar nam bo pomagalo še naprej zvesto služiti Jehovu. Takole pravi: »Pozabljam to, kar je zadaj, in se iztegujem proti temu, kar je spredaj.« (Fil. 3:13) Pavel je tu poudaril dvoje in oboje je nujno. Prvič, pozabiti moramo na stvari, ki smo jih pustili zadaj, saj bi, če bi se z njimi preveč ukvarjali, le izgubljali dragoceno energijo in čas. Drugič, kakor tekač pred ciljno črto se moramo iztegovati proti temu, kar je pred nami, in imeti to stalno pred očmi.

15. Kako nam koristi, če razmišljamo o zgledih zvestih Božjih služabnikov?

¹⁵ Ko razmišljamo o preteklih in sedanjih zgledih zvestih Božjih služabnikov, nas to še dodatno spodbuja, da se ne oziramo nazaj, ampak da gremo naprej. Če bi se denimo Abraham in Sara spominjala Ura, bi se še vedno imela »priložnost vrniti«. (Heb. 11:13–15) Toda tega nista nikoli storila. Zgled nam je tudi Mojzes. Ko je prvič šel iz Egipta, je za seboj pustil veliko več kot pozneje kateri koli Izraelec. Vendar nikjer ne beremo, da bi po tem hrepenel. Nasprotno, v Bibliji piše, da »je imel zasramovanje, ki ga je prenašal kot Maziljenec, za večje bogastvo kakor egiptovske zaklade. Oči je imel namreč uprte v nagrado, ki ga je čakala.« (Heb. 11:26)

PRETEKLE BOLEČE IZKUŠNJE

16. Kako lahko na nas vplivajo pretekle izkušnje?

¹⁶ Ni pa vedno tako, da bi si pretekle izkušnje v mislih slikali kot pozitivne. Morda nam jemlje voljo razmišljanje o grehih ali napakah, ki smo jih storili v preteklosti. (Ps. 51:3) Mogoče nas še vedno boli, ker smo dobili kak odločen nasvet. (Heb. 12:11) Morda ne moremo nehati razmišljati o krivici, ki smo jo doživeli, oziroma o tem, kar se nam je zgodilo in smo to občutili kot krivico. (Ps. 55:2) Kako lahko preprečimo, da se zaradi takšnih izkušenj ne bi ozirali nazaj? Razmislimo o treh področjih.

17. a) Zakaj je Pavel zase rekel, da je »nižji od najnižjega med vsemi svetimi«? b) Kaj je Pavlu pomagalo, da ga negativne misli niso povsem preplavile?

¹⁷ Pretekle napake. Apostol Pavel je zase rekel, da je »nižji od najnižjega med vsemi svetimi«. (Efež. 3:8) Zakaj je tako gledal nase? »Ker sem preganjal  Božjo občino,« je dejal. (1. Kor. 15:9) Lahko si samo zamisliš, kako se je Pavel počutil, ko je srečal koga od tistih, ki jih je nekoč preganjal. Vendar ni dovolil, da bi ga te negativne misli povsem preplavile, ampak se je osredinil na nezasluženo dobrotljivost, ki mu je bila izkazana. (1. Tim. 1:12–16) Hvaležnost, ki jo je ob tem čutil, ga je spodbudila, da si je v svoji službi še bolj prizadeval. Grehi, ki jih je storil v preteklosti, so bili med stvarmi, ki jih je bil odločen pozabiti. Če se bomo tudi mi osredinjali na usmiljenje, ki nam ga izkazuje Jehova, bomo preprečili, da nam moči ne bi jemala prevelika zaskrbljenost zaradi preteklih dogodkov, ki jih ne moremo spremeniti. Tako bomo lahko svoje moči usmerili v delo, ki nam je naloženo.

18. a) Kaj se lahko zgodi, če negativno gledamo na nasvet, ki smo ga dobili? b) Kako lahko upoštevamo Salomonove besede glede sprejemanja nasvetov?

¹⁸ Boleč nasvet. Kaj pa, če smo v skušnjavi, da bi se z jezo ali žalostjo ozirali nazaj na kak nasvet, ki smo ga dobili? To utegne biti ne samo boleče, ampak tudi izčrpavajoče – povzroči lahko, da omagamo. (Heb. 12:5) Ne glede na to, ali nasvet omalovažujemo, s tem da ga nočemo sprejeti, ali pa ga sprva sicer sprejmemo, nato pa obupamo, je izid isti: v obeh primerih ne dovolimo, da bi nam nasvet koristil in da bi se izboljšali. Koliko bolje je upoštevati Salomonove besede: »Oprimi se discipliniranja, ne izpusti ga. Varuj ga, ker je tvoje življenje.« (Preg. 4:13) Posnemajmo voznika, ki upošteva prometne znake; nasvet sprejmimo, ga udejanjimo in pojdimo naprej. (Preg. 4:26, 27; beri Hebrejcem 12:12, 13.)

19. Kako lahko posnemamo vero Habakuka in Jeremija?

¹⁹ Krivice – resnične ali domnevne. Morda se včasih počutimo kakor prerok Habakuk, ki je klical na pomoč Jehova, da naj poskrbi za pravico, saj ni razumel, zakaj Jehova dovoljuje, da se dogajajo nekatere krivice. (Hab. 1:2, 3) Zelo pomembno je, da posnemamo vero tega preroka, ki je rekel: »[Jaz] se bom vseeno veselil v Jehovu, radoval se bom v Bogu moje rešitve.« (Hab. 3:18) Nadaljnji zgled vere je Jeremija in zanj beremo, da je »potrpežljivo čakal«. Če ga v tem posnemamo, tako da popolnoma zaupamo v Jehova, Boga pravice, smo lahko prepričani, da bo ob pravem času vse urejeno. (Žal. 3:19–24)

20. Kako lahko dokažemo, da se spominjamo Lotove žene?

²⁰ Živimo v razburljivih časih. V bližnji prihodnosti je pred nami mnogo čudovitih dogodkov in marsikateremu smo priča že sedaj. Da bi le vsi ostali v koraku z Jehovovo organizacijo! Upoštevajmo svetopisemski nasvet, naj se ne oziramo nazaj, ampak gledamo naprej. Tako bomo dokazali, da se spominjamo Lotove žene!

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]