»Veste, kateri čas je to, da je že prišla ura, da se zbudite.« (RIM. 13:11)

1., 2. V katerem smislu se morajo mnogi ljudje zbuditi?

VSAKO leto tisoči umrejo, ker zadremajo ali celo zaspijo za volanom. Drugi izgubijo službo, ker zjutraj predolgo spijo in ne prihajajo pravočasno na delo ali pa ker na delovnem mestu zaspijo. Toda veliko hujše so lahko posledice duhovne zaspanosti. Gre torej za pomembno stvar, zato v Bibliji beremo: »Srečen tisti, ki je buden.« (Raz. 16:14–16)

² Medtem ko se približuje Jehovov veliki dan, večina človeštva v duhovnem smislu spi. Tudi nekateri voditelji tako imenovanega krščanstva za svoje ovčice pravijo, da so veliki zaspanci. Kaj pa je duhovno spanje? Zakaj je za prave kristjane življenjskega pomena, da ostanejo budni? Kako lahko pomagamo drugim, da bi se zbudili iz takšnega spanja?

KAJ JE DUHOVNO SPANJE?

3. Kako bi opisal človeka, ki ni duhovno buden?

³ Ljudje ponavadi takrat, ko spijo, nič ne delajo. Nasprotno pa so tisti, ki spijo duhovno, morda zelo zaposleni – vendar ne z duhovnimi stvarmi. Mogoče se mrzlično ukvarjajo z vsakodnevnimi skrbmi, hlastajo za užitki ali pa se ženejo za ugledom ali bogastvom. In ob vseh teh dejavnostih pokažejo bore malo zanimanja za svoje duhovne potrebe. Toda duhovno budni ljudje so drugačni. Zavedajo se, da živimo »v zadnjih dneh«, zato so, kolikor le morejo, zaposleni z izpolnjevanjem Božje volje. (2. Pet. 3:3, 4; Luk. 21:34–36)

4. Kaj je sporočilo nasveta »Nikar ne spimo kakor drugi«?

⁴ Beri 1. Tesaloničanom 5:4–8. Apostol Pavel je tukaj sočastilce opomnil, naj ne spijo kakor drugi. Kaj je s tem mislil? Med drugim lahko »spimo« tako, da  se ne menimo za Jehovova moralna merila. »Spimo« pa lahko tudi v tem smislu, da se ne menimo za dejstvo, da se je približal čas, ko bo Jehova uničil brezbožne. Paziti moramo, da ti brezbožni posamezniki ne bi vplivali na nas, tako da bi posnemali njihovo stališče in način življenja.

5. Kako ponavadi razmišljajo tisti, ki duhovno spijo?

⁵ Nekateri si domišljajo, da ni Boga, ki bi jih poklical na odgovor. (Ps. 53:1) Drugi živijo v prepričanju, da se Bog ne zanima za nas ljudi in da zato nima smisla, da bi se mi zanimali zanj. Spet drugi pa menijo, da jih že pripadnost kaki cerkvi naredi za Božje prijatelje. Vsi ti ljudje duhovno spijo in se morajo zbuditi. Kako jim lahko pomagamo?

OSTATI MORAMO BUDNI

6. Zakaj si moramo kristjani prizadevati, da ostanemo duhovno budni?

⁶ Da bi lahko zbujali druge, moramo biti sami budni. Kaj pa to pomeni? Božja Beseda figurativno spanje povezuje z »deli, ki pripadajo temi«: z divjimi zabavami, popivanjem, spolno nemoralo, razpuščenim vedenjem, spori in ljubosumnostjo. (Beri Rimljanom 13:11–14.) Varovati se takšnega vedenja utegne biti težko. Bistveno je, da smo stalno oprezni. Voznik, ki podcenjuje nevarnost tega, da zaspi za volanom, morda tvega svoje življenje. Podobno je s kristjanom – nadvse pomembno je, da se zaveda, da je duhovni spanec lahko usoden.

7. Kako na nas morda vpliva napačen pogled na ljudi?

⁷ Kristjan morda meni, da so že vsi na njegovem področju dokončno zavrnili dobro novico. (Preg. 6:10, 11) Mogoče razmišlja: Če nihče ne posluša, zakaj bi izgubljal energijo za to, da iščem ljudi oziroma jim pomagam? Res je, da trenutno mnogi morda duhovno spijo, toda njihove okoliščine in pogledi se lahko spremenijo. Nekateri se prebudijo in postanejo dovzetni za dobro novico. In lahko jim pomagamo, če smo sami budni, denimo tako, da skušamo najti nove privlačne metode, s katerimi bi jim predstavili kraljestveno sporočilo. Budni pa ostanemo tudi tako, da se vedno znova spominjamo, zakaj je naše oznanjevanje zelo pomembno.

ZARADI ČESA JE NAŠE OZNANJEVANJE NADVSE POMEMBNO?

8. Zakaj je naše oznanjevanje življenjskega pomena?

⁸ Ne glede na trenutni odziv ljudi imejmo v mislih, da z oznanjevanjem častimo Jehova in sodelujemo pri izpolnjevanju njegovega namena. Kmalu bodo tisti, ki nočejo prisluhniti dobri novici, kaznovani. Ljudje bodo sojeni na podlagi tega, kako se odzovejo na naše oznanjevanje. (2. Tes. 1:8, 9) Bilo bi narobe, če bi kristjan razmišljal, da ni treba biti preveč zagnan za oznanjevanje, češ, saj bo tako ali tako »vstajenje pravičnih in nepravičnih«. (Apd. 24:15) Iz Božje Besede razumemo, da bodo tisti, ki bodo sojeni kot »kozli«, šli v »v večno iztrebljenje«. Naše oznanjevanje je izraz Božjega usmiljenja in omogoča ljudem, da se spremenijo in dobijo »večno življenje«. (Mat. 25:32, 41, 46; Rim. 10:13–15) Kako bi ljudje imeli možnost slišati sporočilo, ki zanje lahko pomeni življenje, če jim ne bi oznanjevali?

9. Kako sodelovanje v oznanjevanju dobre novice koristi tebi in drugim?

⁹ Oznanjevanje dobre novice pa koristi tudi nam. (Beri 1. Timoteju 4:16.) Ali ni res, da s tem, da govoriš o Jehovu in kraljestvenem upanju, tudi sebi krepiš vero in ljubezen do Boga? Ali ti to ne  pomaga, da si pridobivaš krščanske lastnosti? Mar to, da z oznanjevanjem izražaš svojo vdanost Bogu, ne prispeva k tvoji sreči? Že mnogi, ki so imeli priložnost druge učiti o resnici, so okusili veselje, ko so videli, kako je Božji duh takšnim pomagal izboljšati življenje.

POZORNO OPAZUJMO

10., 11. a) Kako sta Jezus in Pavel dokazala, da sta pozorna opazovalca? b) Povej, kako lahko s tem, da si pozoren opazovalec, izboljšaš svojo službo.

¹⁰ Pri posamezniku lahko zanimanje za dobro novico vzbudimo na različne načine. Zato moramo krščanski oznanjevalci biti pozorni opazovalci. Za zgled nam je Jezus. Ker je bil popoln, je lahko zaznal prikrito ogorčenje farizeja, iskreno kesanje grešnice in požrtvovalnost vdove. (Luk. 7:37–50; 21:1–4) Jezus se je lahko odzval na duhovne potrebe vsakogar. Toda Božjemu služabniku ni treba biti popoln, da bi bil dober opazovalec. Dokaz tega je apostol Pavel. Svoje predstavitve je znal prilagoditi tako, da je pritegnil ljudi različnih vrst in različnih pogledov. (Apd. 17:22, 23, 34; 1. Kor. 9:19–23)

¹¹ Če si podobno kakor Jezus in Pavel prizadevamo pozorno opazovati ljudi, ki jih srečamo, lahko ugotovimo, kako najbolj učinkovito vzbuditi njihovo zanimanje. Ko denimo pristopiš ali prideš k ljudem, skušaj z opazovanjem ugotoviti, kakšna je njihova kultura, kaj jih zanima ali kakšne so njihove družinske razmere. Morda si lahko pozoren na to, kaj v tistem trenutku delajo, in z nekaj prijaznimi besedami v zvezi s tem začneš pogovor.

12. Zakaj bi morali paziti, o čem se med oznanjevanjem pogovarjamo s sodelavcem?

¹² Pozoren opazovalec se ne pusti ničemur premotiti. Če se med oznanjevanjem s sodelavcem pogovarjamo, je to lahko spodbudno. Vendar pa si moramo zapomniti, da je namen terenske službe oznanjevanje drugim. (Prid. 3:1, 7) Zato bi morali paziti, da s svojimi pogovori na poti od enih vrat do drugih ne bi motili oznanjevanja. Dober način, kako lahko ostanemo osredotočeni na delo, je, da se pogovarjamo o tem, kaj bi lahko rekli ljudem, ki se zanimajo. In še nekaj, čeprav je mobilni telefon lahko na oznanjevanju včasih koristen, bi morali poskrbeti, da telefonski klici ne bi motili pogovora s stanovalci.

POKAŽIMO OSEBNO ZANIMANJE

13., 14. a) Kako lahko ugotovimo, kaj človeka zanima? b) S čim lahko pri ljudeh vzbudimo zanimanje za duhovne stvari?

¹³ Oznanjevalci, ki so budni in zbrani, pozorno poslušajo svoje sogovornike. S katerimi vprašanji bi lahko kakega posameznika na svojem področju spodbudil, da izrazi svoje občutke? Ali ga morda zanima, zakaj je toliko ver, ali ga skrbi nasilje v okolici, v kateri živi, oziroma neuspešnost vlad? Ali mu lahko vzbudiš zanimanje za duhovne stvari s tem, da omeniš, kako čudovito so narejena živa bitja, ali pa opozoriš na to, kako uporabni so biblijski nasveti? Tema, ki zanima ljudi skoraj vseh kultur, celo nekatere ateiste, je molitev. Mnogi se sprašujejo, ali molitve sploh kdo posluša. Druge pa begata vprašanji: Ali Bog usliši vse molitve? In če ne, kaj moramo delati, da bi nas uslišal?

¹⁴ O umetnosti tega, kako začeti pogovor, se verjetno lahko veliko naučimo tako, da opazujemo izkušene oznanjevalce. Bodimo pozorni, kako dosežejo, da pogovor ni videti kakor zasliševanje ali vtikanje v tuje zadeve. Kako s svojim tonom glasu in izrazom obraza sporočajo,  da želijo razumeti stanovalčevo mnenje? (Preg. 15:13)

BODIMO PRIJAZNI IN IZNAJDLJIVI

15. Zakaj bi morala biti prijaznost opazna značilnost našega oznanjevanja?

¹⁵ Ali ti je všeč, kadar te kdo zbudi iz globokega spanja? Mnogi ne marajo tega, da se jih zbudi na hitro. Ponavadi je to bolje storiti z občutkom. Enako je, ko si prizadevamo ljudi duhovno zbuditi. Denimo, da se kdo na naš obisk odzove z jezo. Kaj je v takem primeru običajno najbolje storiti? Prijazno sprejmimo njegove občutke in se mirno poslovimo. (Preg. 15:1; 17:14; 2. Tim. 2:24) S svojo prijaznostjo bomo takšnega človeka morda navedli, da se bo drugič ob obisku Prič bolje odzval.

16., 17. Kako lahko na oznanjevanju pokažemo dobro presojo?

¹⁶ Kdaj drugič boš morda moral premagati ugovor. Mogoče kdo reče »Ne hvala, imam svojo vero« ali pa »Me ne zanima« samo zato, ker se mu zdi, da bo tako najlažje končal pogovor. Vendar ti bo z iznajdljivostjo in nevsiljivo vztrajnostjo morda uspelo s kakim domiselnim vprašanjem pri stanovalcu vzbuditi zanimanje za duhovne reči. (Beri Kološanom 4:6.)

¹⁷ Kadar srečamo ljudi, ki rečejo, da so prezaposleni, da bi nam prisluhnili, je včasih najboljše, da se s tem sprijaznimo in se poslovimo. Tu in tam pa boš morda presodil, da lahko na kratko poveš nekaj, kar jih bo spodbudilo k razmišljanju. Nekaterim oznanjevalcem uspe v manj kot minuti odpreti Biblijo, prebrati vrstico, ki da stanovalcu misliti, in pustiti odprto vprašanje. S takšnim kratkim in jedrnatim pristopom jim je pri stanovalcu včasih uspelo vzbuditi tolikšno zanimanje, da si je kljub zaposlenosti vzel čas za kratek pogovor. Zakaj ne bi tega poizkusil, kadar je to mogoče?

18. Kaj lahko storimo, da bi bili učinkovitejši pri neformalnem pričevanju?

¹⁸ Ko med svojimi vsakodnevnimi dejavnostmi srečujemo ljudi, jim pogosto lahko vzbudimo zanimanje za dobro novico, če smo pripravljeni neformalno pričevati. Mnogi bratje in sestre imajo v svojem žepu ali torbici vedno kak izvod literature. Morda imajo v mislih pripravljen tudi kak biblijski stavek, ki ga lahko povedo drugim, če nanese priložnost. Mogoče lahko za nasvet o tem, kako to narediti, povprašaš službenega nadzornika ali pionirje v svoji občini.

Z OBČUTKOM VZBUDIMO ZANIMANJE SORODNIKOV

19. Zakaj se ne bi smeli nehati truditi, da bi pomagali svojim sorodnikom?

¹⁹ Povsem naravno je, da želimo svojim sorodnikom pomagati, da bi sprejeli dobro novico. (Joz. 2:13; Apd. 10:24, 48; 16:31, 32) Toda če smo bili ob prvem poskusu zavrnjeni, nam to lahko vzame voljo, da bi o dobri novici še kdaj  spregovorili. Morda začnemo misliti, da praktično ne moremo več nič narediti ali reči, da bi spremenili njihovo stališče. Vendar se lahko zgodi kaj, kar tvojemu sorodniku spremeni življenje ali poglede. Lahko pa, da si se ti izboljšal v pojasnjevanju resnice, in boš morda imel sedaj več uspeha.

20. Zakaj je pomembno biti takten pri pogovorih s sorodniki?

²⁰ Prav tako ne bi smeli biti slepi za občutke svojih sorodnikov. (Rim. 2:4) Mar ne bi bilo prav, da bi se z njimi ravno tako prijazno pogovarjali, kakor se z ljudmi, ki jih srečamo na oznanjevanju? Z njimi govori blago in spoštljivo. Ne da bi jim pridigal, jim povej, kako dobro resnica vpliva nate. (Efež. 4:23, 24) Pojasni jim, kako je Jehova obogatil tvoje življenje s tem, da te uči, »kar ti je v korist«. (Iza. 48:17) Naj tvoji sorodniki v tebi vidijo zgled krščanskega življenja.

21., 22. Povej doživetje, ki pokaže, da ni zaman, če se vztrajno trudimo duhovno pomagati sorodnikom.

²¹ Pred kratkim je neka sestra napisala: »Vedno sem se trudila z govorjenjem in vedenjem pričevati svojim 13 bratom in sestram. Ni minilo leto, da ne bi vsakemu od njih pisala. Pa vendar sem bila v svoji družini 30 let edina Priča.«

²² Sestra je nadaljevala: »Nekega dne sem telefonirala sestri, ki živi stotine kilometrov stran. Povedala mi je, da je duhovnika prosila, da bi z njo preučeval Biblijo, pa tega nikoli ni storil. Ko sem ji rekla, da bi ji jaz z veseljem pomagala, je odvrnila: ‚Prav, ampak že zdaj ti povem, da jaz nikoli ne bom Jehovova priča.‘ Po pošti sem ji poslala knjigo Kaj Biblija v resnici uči? in jo nato vsakih nekaj dni poklicala. Toda ona knjige ni in ni odprla. Enkrat pa sem jo le prosila, naj vzame knjigo in nato sva v 15 minutah prebrali nekaj navedenih svetopisemskih vrstic in razpravljali o njih. Po nekaj takih pogovorih je želela preučevati več kot 15 minut. Potem pa me je za pouk začela klicati sama, včasih še predno sem zjutraj vstala in kdaj pa kdaj celo dvakrat na dan. Leto pozneje se je krstila in še eno leto zatem je začela pionirati.«

23. Zakaj se pri tem, ko skušamo ljudi zbuditi iz duhovnega spanja, ne bi smeli utruditi?

²³ Pomagati drugim, da se zbudijo iz duhovnega spanja, je umetnost, ki od nas zahteva vztrajnost. Krotki ljudje se namreč še vedno odzivajo na naš trud, da jih prebudimo. Vsak mesec se povprečno 20.000 ljudi krsti kot Jehovove priče. Zato si vzemimo k srcu nasvet, ki ga je Pavel dal Arhipu, našemu bratu iz prvega stoletja: »Glej, da opraviš službo, ki si jo prejel kot Gospodov sledilec.« (Kol. 4:17) Naslednji članek bo vsem nam pomagal doumeti, zakaj je glede na čas, v katerem živimo, tako nujno oznanjevati.

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 13]

KAKO OSTATI BUDEN

▪ Bodi zaposlen z izpolnjevanjem Božje volje.

▪ Ogibaj se del, ki pripadajo temi.

▪ Zavedaj se nevarnosti duhovnega spanja.

▪ Ohrani pozitiven pogled na ljudi na svojem področju.

▪ Poskusi nove metode oznanjevanja.

▪ Ne pozabi, kako pomembno je oznanjevanje.