»Vneto oznanjaj besedo.« (2. TIM. 4:2)

1., 2. Katera vprašanja se pojavijo v zvezi z zapovedjo »Vneto oznanjaj besedo«?

LJUDJE, ki poklicno rešujejo življenja, se ponavadi zavedajo resnosti položaja in so pri svojem delu vneti. Gasilci se denimo nemudoma odzovejo na klic v sili; zavedajo se, da so morda v nevarnosti življenja.

² Jehovove priče upamo, da bomo pomagali ljudem, da bi se rešili. Zato svojo nalogo, da oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, jemljemo resno. Seveda pa tega dela ne opravljamo z brezglavo naglico. Kaj je potem apostol Pavel imel v mislih, ko je zapisal opomin »Vneto oznanjaj besedo«? (2. Tim. 4:2) Kako lahko vneto oznanjujemo? In zakaj je to delo tako nujno?

ZAKAJ JE NUJNO OZNANJEVATI?

3. Kakšni so lahko rezultati, če ljudje sprejmejo kraljestveno sporočilo, in kakšni, če ga zavrnejo?

³ Ko razmišljaš, kaj vse je odvisno od našega oznanjevanja, v sebi verjetno začutiš nujo, da bi o dobri novici govoril z drugimi. (Rim. 10:13, 14) V Božji Besedi piše: »Če rečem hudobnežu ‚Umrl boš‘, pa se odvrne od svojega greha in začne delati skladno s pravico in pravičnostjo, [. . .] bo živel. Ne bo umrl. Nobeden od njegovih grehov, s katerimi se je pregrešil, se mu ne bo več očital.« (Ezek. 33:14–16) Zares, Biblija vsakemu, ki razglaša kraljestveno sporočilo, govori takole: »Rešil [boš] sebe in tiste, ki te poslušajo.« (1. Tim. 4:16; Ezek. 3:17–21)

4. Zakaj je oznanjevalsko delo v prvem stoletju glede na to, da se je pojavilo odpadništvo, postalo nujno?

⁴ Da bi razumeli, zakaj je Pavel spodbudil Timoteja, naj vneto oznanjuje, preglejmo sobesedilo našega tematskega stavka. Takole beremo: »Vneto oznanjaj  besedo v ugodnem in neugodnem času, grajaj, ostro karaj, opominjaj, in to z vso potrpežljivostjo in veščim poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko ne bodo prenašali zdravega pouka, ampak si bodo po lastnih željah iskali učitelje, da bi poslušali to, kar prija njihovim ušesom. Ušesa bodo odvračali od resnice.« (2. Tim. 4:2–4) Jezus je napovedal, da bo prišlo do odpadništva. (Mat. 13:24, 25, 38) Ko je do tega prišlo, je bilo za Timoteja nujno, da je oznanjal Besedo tudi znotraj občine, da kristjanov ne bi zavedla varljiva privlačnost krivih naukov. Šlo je za življenja. Kako pa je danes?

5., 6. S katerimi razširjenimi zamislimi se morda srečamo, ko oznanjujemo?

⁵ Odpad od pravega čaščenja je sedaj že močno razširjen. (2. Tes. 2:3, 8) Kateri nauki danes prijajo ušesom ljudi? Marsikje že kar z versko vnemo širijo nauk o evoluciji. Čeprav je ta nauk največkrat predstavljen v znanstvenem jeziku, je postal skorajda posvetna religija in vpliva na to, kako ljudje gledajo na Boga in druge. Drug priljubljen nauk je ta, da se Bog ne zanima za nas, zato se tudi nam ni treba zanimati zanj. Zakaj sta ta nauka tako privlačna, da milijone ljudi zazibata v duhovni spanec? Za obema se pravzaprav skriva naslednje sporočilo: Lahko počneš, kar te je volja, saj ti za to ne bo treba odgovarjati. In to je res sporočilo, ki prija ušesom mnogih. (Beri Psalm 10:4.)

⁶ Ušesom ljudi pa prija še marsikaj drugega. Nekaterim, ki še hodijo v cerkev, je všeč, da jim njihovi učitelji govorijo: Bog te ima rad, ne glede na to, kaj delaš. Ljudem prija tudi to, da jih duhovniki in pastorji prepričujejo, da jim maše in drugi obredi, prazniki in podobe prinašajo Božji blagoslov. Ti obiskovalci cerkva se sploh ne zavedajo, v kako nevarnih okoliščinah so. (Ps. 115:4–8) Toda če nam jih uspe zbuditi iz duhovnega spanja, tako da dojamejo pravo sporočilo iz Biblije, jim Božje kraljestvo lahko koristi.

KAJ POMENI VNETO OZNANJEVATI?

7. Iz česa se vidi, da se oznanjevanja lotimo vneto?

⁷ Vesten kirurg mora biti pri svojem delu povsem zbran, saj gre za življenje. Mi pa lahko to, da se oznanjevanja, s katerim se rešujejo življenja, lotimo vneto, pokažemo s tem, da mu posvečamo vso pozornost, denimo tako, da razmišljamo, katere teme, vprašanja ali informacije bi utegnile zanimati ljudi, ki jih srečamo. Poleg tega nas lahko zavest o nujnosti tega dela navede, da svoj urnik prilagodimo in ljudi obiščemo takrat, kadar jim to najbolj ustreza. (Rim. 1:15, 16; 1. Tim. 4:16)

8. Kaj običajno spada k temu, da se zavedamo nujnosti nekega dela?

⁸ K temu, da se zavedamo nujnosti nekega dela, spada tudi to, da se odločimo, čemu bomo v življenju dajali prednost. (Beri 1. Mojzesova 19:15.) Zamisli si na primer, da te zdravnik, potem ko pregleda tvoje zdravniške izvide, pokliče v ordinacijo in ti iskreno reče: »Takole je, vaše stanje je zelo resno. Največ mesec časa imate, da glede svoje bolezni nekaj ukrenete.« Verjetno iz ordinacije ne bi kar odvihral, da bi se težave čimprej lotil. Najbrž bi počakal na zdravnikov nasvet, odšel domov in resno razmislil o tem, čemu boš zdaj dal prednost.

9. Zakaj lahko rečemo, da je Pavel v Efezu vneto oznanjeval?

⁹ Nekaj več o tem, kako je Pavel kazal vnetost, lahko izvemo iz tega, kar je glede svojega oznanjevanja dobre novice v provinci Aziji dejal efeškim starešinam. (Beri Apostolska dela 20:18–21.) Očitno  je bil že od prvega dne, ko je tja prispel, zelo zaposlen s tem, da je oznanjeval dobro novico po hišah. Poleg tega je dve leti »imel vsak dan govore v Tiránovi šolski predavalnici«. (Apd. 19:1, 8–10) Jasno je, da je to, da se je zavedal resnosti svoje naloge, vplivalo na njegov vsakdanjik. Namen poziva »Vneto oznanjaj« ni, da bi nam ta naša naloga postala breme. Vseeno pa naj bi oznanjevanje v našem življenju imelo prednost.

10. Zakaj smo lahko veseli, da so se kristjani pred kakimi sto leti vneto lotili dela?

¹⁰ To, kaj pomeni zavedati se resnosti svoje naloge, ponazarja tudi zgled majhne skupine Preučevalcev Biblije, ki so se pred letom 1914 namenili oznanjevati dobro novico. Čeprav jih je bilo le nekaj tisoč, so se zavedali, kako nujno je delo, ki ga morajo opraviti, in so se navdušeno lotili širjenja kraljestvenega sporočila. V več kot 2000 časopisih so objavili pridige, predvajali pa so tudi »Fotodramo stvarjenja«, ki je bila kombinacija barvnih diapozitivov in filma. Tako so z dobro novico seznanili milijone ljudi. Kdo od nas bi slišal kraljestveno sporočilo, če ti bratje in sestre ne bi imeli občutka, da je delo, ki ga morajo opraviti, nujno? (Beri Psalm 119:60.)

PAZIMO, DA NE BI POZABILI, KAKO NUJNO JE NAŠE DELO

11. Zakaj nekateri pozabijo, kako nujno delo je oznanjevanje?

¹¹ Posameznika lahko nekatere reči tako zmotijo, da ne razmišlja več, kako pomembno je oznanjevanje. Satanova stvarnost nas hoče pripraviti do tega, da bi zadovoljevali samo lastne želje in bi se ukvarjali z nepomembnimi rečmi. (1. Pet. 5:8; 1. Jan. 2:15–17) Nekateri, ki so Jehovovi službi nekoč dajali prednost, so kasneje pozabili, kako nujno je to delo. Dema, kristjan, ki je živel v prvem stoletju, je bil na primer Pavlov sodelavec, vendar se je pustil premotiti takratni brezbožni stvarnosti. Namesto da bi Pavla v času stiske še naprej spodbujal, ga je zapustil. (Filem. 23, 24; 2. Tim. 4:10)

12. Katera priložnost nam je odprta danes in katere nam bodo odprte vso večnost?

¹² Da ne bi pozabili, kako nujno delo opravljamo, se moramo upirati težnji, da bi z veliko žlico zajemali vse, kar nam to življenje ponuja. Prizadevati si moramo, da bi se »oklenili pravega življenja«. (1. Tim. 6:18, 19) Prav gotovo ne dvomiš, da bo večno življenje na zemlji pod vlado Božjega kraljestva ponujalo neštete priložnosti za uživanje v zanimivih dejavnostih. Toda samo danes imamo edinstveno priložnost, da drugim pomagamo preživeti harmagedon.

13. Kako lahko sedaj, ko smo kristjani, poskrbimo, da ne bi pozabili, v kako resnih časih živimo?

¹³ Kaj nam lahko, glede na to, da večina ljudi v svetu okoli nas ravna nemodro in duhovno spi, pomaga, da ne bi pozabili, v kako resnih časih živimo? Spomnimo se lahko, da smo v preteklosti tudi sami tako rekoč spali v temi. Toda zbudili smo se in obsijal nas je Kristus, kot se je izrazil Pavel. In sedaj imamo čast, da smo lahko nosilci luči. (Beri Efežanom 5:14.) Pavel je nato omenil še nekaj: »Skrbno torej pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri, in kar najbolje izrabljajte svoj čas, kajti dnevi so hudi.« (Efež. 5:15, 16) Kljub takšnim hudim dnem izrabljajmo svoj čas za dejavnosti, ki nas ohranjajo duhovno budne.

ŽIVIMO V PRELOMNEM ČASU

14.–16. Zakaj oznanjevanje Kraljestva še nikoli ni bilo tako nujno, kot je danes?

¹⁴ Oznanjevanje je bilo vedno nujno delo, toda danes je še toliko bolj. Od  leta 1914 je sestavljeno znamenje, ki je opisano v Božji Besedi, jasno vidno. (Mat. 24:3–51) Preživetje človeštva še nikoli ni bilo tako vprašljivo. Velesile imajo kljub nedavnim mirovnim sporazumom še vedno kakih 2000 jedrskih konic, ki so pripravljene za takojšnjo uporabo. Oblasti poročajo o stotinah primerov, ko je jedrski material enostavno »izginil«. Ali ga je kaj pristalo v rokah teroristov? Opazovalci pravijo, da bi človeštvo zlahka uničila vojna, ki bi jo sprožili teroristi. Vendar vojne niso edina grožnja človeštvu.

¹⁵ »V 21. stoletju predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi na našem planetu podnebne spremembe,« trdi poročilo iz leta 2009, ki ga je v sodelovanju z Univerzitetnim kolidžem v Londonu objavila revija The Lancet. V poročilu je še pisalo: »Podnebne spremembe bodo v naslednjih desetletjih negativno vplivale na zdravje večine prebivalstva, življenje in blaginja milijard ljudi bosta v vse večji nevarnosti.« Posledice so lahko vsesplošno uničenje, do katerega bi prišlo zaradi dvigovanja morske gladine, suš, poplav, epidemij, orkanov in vojn, ki bi jih povzročilo pomanjkanje življenjskih potrebščin. Da, vojne in katastrofe ogrožajo obstoj civilizacije.

¹⁶ Nekateri ljudje morda menijo, da jedrska nevarnost lahko vodi v dogodke, ki bodo izpolnitev »znamenja«. Toda večina ne razume, kakšen je pomen znamenja v resnici. Znamenje je sedaj vidno že desetletja, kar dokazuje, da je Kristus že navzoč in da se konec te stvarnosti hitro približuje. (Mat. 24:3) Še nikdar prej ni bilo toliko značilnosti znamenja tako jasno vidnih. Torej je že skrajni čas, da se ljudje zbudijo iz duhovnega spanja. In z oznanjevanjem jim lahko pri tem pomagamo.

17., 18. a) Kako na nas vpliva v Rimljanom 13:11 omenjeni »čas«? b) Kaj lahko ljudi navede, da spremenijo mnenje o kraljestvenem sporočilu?

¹⁷ Samo še malo časa je ostalo, da dokažemo svojo ljubezen do Jehova in da dokončamo oznanjevanje, nalogo, ki nam je zaupana v teh zadnjih dneh. To, kar je Pavel rekel kristjanom, ki so v prvem stoletju živeli v Rimu, je še toliko bolj pomembno danes. Napisal jim je: »Veste, kateri čas je to, da je že prišla ura, da se zbudite. Zdaj je namreč naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo začeli verovati.« (Rim. 13:11)

¹⁸ Dogodki, ki so napovedani za zadnje dni, lahko posameznike predramijo, tako da se zavejo svojih duhovnih potreb. Drugi ob tem, ko razmišljajo o spodletelih poskusih človeških vlad, da bi se uspešno spoprijele z ekonomskimi krizami, jedrsko nevarnostjo, nasiljem in kriminalom ali uničevanjem okolja, uvidijo, da človek potrebuje pomoč. Zopet drugi se svojih duhovnih potreb zavejo ob kakem dogodku v svoji družini, denimo bolezni, razvezi ali smrti ljubljene osebe. Ko oznanjujemo, smo takšnim ljudem na razpolago, da jim pomagamo.

RESNOST ČASA, V KATEREM ŽIVIMO, JIH JE SPODBUDILA

19., 20. Kako je mnoge kristjane to, da so se zavedali resnosti časa, v katerem živimo, spodbudilo, da so spremenili svoje življenje?

¹⁹ Mnoge kristjane to, da se zavedajo resnosti časa, v katerem živimo, spodbudi, da več oznanjujejo. Mlada zakonca iz Ekvadorja sta se na primer, potem ko sta leta 2006 obiskala dan posebnega zbora z naslovom »Naj bo vaše oko vedno preprosto«, odločila, da bosta poenostavila svoje življenje. Napisala sta seznam reči, ki jih ne potrebujeta, in se v treh mesecih iz svojega trisobnega stanovanja preselila v enosobno. Prodala sta tudi nekatere  stvari in odplačala dolgove. Nedolgo zatem sta začela pomožno pionirati in upoštevala predlog okrajnega nadzornika, da bi služila v občini, v kateri so potrebovali pomoč.

²⁰ Neki brat iz Severne Amerike piše: »Ko sva leta 2006 z ženo obiskala okrajni zbor, sva bila krščena že 30 let. Na poti domov sva se pogovarjala, kako bi lahko udejanjila nasvete glede poenostavitve življenja, ki sva jih slišala na zboru. (Mat. 6:19–22) V lasti sva imela tri stanovanja, zemljišče, drage avtomobile, jahto in avtodom. Dobila sva občutek, da sva gotovo videti kakor nespametna kristjana, zato sva se odločila, da si bova za cilj postavila polnočasno službo. Leta 2008 sva se pridružila hčerki v redni pionirski službi. Tesneje sodelovati z brati in sestrami je res veselje! Poleg tega lahko služiva tam, kjer je večja potreba. In še nekaj, to, da delava več za Jehova, naju je z njim še bolj zbližalo. Še poseben blagoslov pa je, da lahko vidiva, kako se ljudem zasvetijo oči, ko slišijo in razumejo resnico iz Božje Besede.«

21. Katero spoznanje nas spodbuja k dejanjem?

²¹ Vemo, kaj bo kmalu zadelo to hudobno stvarnost – »dan sodbe in pokončanje brezbožnih ljudi«. (2. Pet. 3:7) Spoznanje, ki smo si ga pridobili iz Božje Besede, nas spodbuja, da goreče razglašamo prihod velike stiske in novega sveta, ki bo zatem nastopil. Močno se zavedamo, kako nujno je ljudem prinašati pravo upanje. Če kar najbolj sodelujemo v tem nujnem delu, dokazujemo, da zares ljubimo Boga in bližnjega.

[Preučevalna vprašanja]