»Kdo je Sin, ve samo Oče in to, kdo je Oče, ve samo Sin in tisti, komur ga je Sin pripravljen razodeti.« (LUK. 10:22)

1., 2. Katero vprašanje bega mnoge in zakaj je tako?

»KDO je Bog?« je vprašanje, ki bega mnoge. Večina tako imenovanih kristjanov denimo verjame, da je Bog troedin, vendar številni priznavajo, da je nauk o Trojici nemogoče razumeti. Neki pisec in duhovnik je priznal: »Ta nauk je pretežek za človeški um, ki ima svoje meje. Je zunaj dosega zdrave pameti oziroma človeške logike.« Po drugi strani pa je večina tistih, ki sprejemajo evolucijsko teorijo, prepričana, da Bog ne obstaja. Vsa čudesa stvarstva pripisujejo slepemu naključju. Toda Charles Darwin, ki je evolucijsko teorijo razširil med ljudi, ni zanikal Božjega obstoja, saj je izjavil: »Zdi se mi, da se najmanj zmotim, če na koncu sklenem, da ta tema presega zmožnosti našega uma.«

² Večina ljudi ne glede na to, kakšnega prepričanja je, razmišlja o vprašanjih, ki so povezana z obstojem Boga. Toda mnogi, ker ne najdejo zadovoljivih odgovorov, navsezadnje nehajo iskati Boga. Satan je neverujočim prav zares »zaslepil um«. (2. Kor. 4:4) Nič čudnega, da je večina ljudi zbegana in ne pozna resnice o Očetu, Stvarniku vesolja. (Iza. 45:18)

3. a) Kdo nam je razodel Stvarnika? b) Na katera vprašanja bomo dobili odgovor?

³ Vendar je zelo pomembno, da ljudje spoznajo resnico o Bogu. Zakaj? Ker bodo rešeni samo tisti, ki kličejo Jehovovo ime. (Rim. 10:13) Klicati Jehovovo ime med drugim pomeni, da moramo spoznati, kakšen Bog je Jehova kot oseba. To pomembno spoznanje o Bogu je predstavil Jezus Kristus. Svojim učencem je razodel Očeta.  (Beri Luka 10:22.) Zakaj je Jezus lahko razodel Očeta bolje od kogar koli? Kako je Jezus to storil? In kako ga lahko posnemamo, ko razodevamo Boga drugim? Poiščimo odgovore na ta vprašanja.

JEZUS KRISTUS – USPOSOBLJEN KAKOR NIHČE DRUG

4., 5. Zakaj je Jezus lahko najbolje razodel Očeta drugim?

⁴ Jezus je bil še posebej usposobljen za to, da razodene svojega Očeta. Zakaj? Ker je kot duhovno bitje in »edinorojeni Božji sin« živel v nebesih že prej, preden so bile ustvarjene vse druge oblike življenja. (Jan. 1:14; 3:18) To je bilo res nekaj edinstvenega! Še nobeno živo stvarjenje ni obstajalo, ko je Jezus že spoznaval svojega Očeta in njegove lastnosti ter užival njegovo ljubečo pozornost. Oče in Sin sta gotovo veliko komunicirala drug z drugim in se v dolgih vekih medsebojnega druženja zelo navezala. (Jan. 5:20; 14:31) Sin si je nedvomno pridobil izjemen uvid v Očetovo osebnost. (Beri Kološanom 1:15–17.)

⁵ Oče je Sina postavil za »Božjo Besedo«, za tistega, ki govori v njegovem imenu. (Raz. 19:13) Zato je Jezus lahko najbolje razodel Očeta drugim. Evangelist Janez torej povsem primerno opiše Jezusa kot »Besedo«, kot tistega, ki je »pri Očetu na najzaupnejšem položaju, njemu najbliže«. (Jan. 1:1, 18) Janez s tem izrazom namiguje na običaj, ki so ga v tistih časih imeli pri obedovanju. En gost je bil napol zleknjen tik pred drugim, in ker sta bila zelo skupaj, sta se zlahka zapletla v pogovor. Torej je Sin, ki je bil »pri Očetu na najzaupnejšem položaju, njemu najbliže«, imel z njim zaupne pogovore.

6., 7. Kako se je navezanost med Očetom in Sinom krepila?

⁶ Navezanost med Očetom in Sinom se je vse bolj krepila. Sin je bil Bogu »dan za dnem [. . .] posebej pri srcu«. (Beri Pregovori 8:22, 23, 30, 31.) Logično je, da je njuna vez postajala vse močnejša, skupaj sta namreč delala in Sin se je učil posnemati Očetove lastnosti. Ko je Jehova ustvaril druga inteligentna stvarjenja, je Sin videl, kako Oče ravna z vsakim od njih, in tako mu je prav gotovo postajalo še bolj jasno, kakšno osebnost ima Bog.

⁷ Celo to, da je Satan kasneje začel spodbijati Jehovovo pravico do vrhovne oblasti, je bila za Sina priložnost, da je spoznal, kako Jehova v težkih okoliščinah kaže ljubezen, pravico, modrost in moč. To je Jezusa nedvomno pripravilo na spoprijemanje s težavami, ki jih je pozneje tudi sam doživljal med delovanjem na zemlji. (Jan. 5:19)

8. Kako so nam evangelijske pripovedi v pomoč pri spoznavanju Očetovih lastnosti?

⁸ Ker je bil Sin v tesnem odnosu s svojim Očetom Jehovom, je o njem lahko povedal veliko več podrobnosti kot kdor koli drug. Ali za spoznavanje Očeta sploh obstaja kakšna boljša možnost od te, da razmišljamo o stvareh, ki jih je učil in delal njegov edinorojeni Sin? Naj ponazorimo: Pomislimo, kako težko bi nam bilo povsem dojeti, kaj je ljubezen, če bi prebrali samo slovarsko definicijo te besede. Toda kadar razmišljamo o živih pripovedih, v katerih evangelijski pisci opisujejo Jezusovo službo in to, kako je skrbel za druge, lahko denimo mnogo bolje razumemo izjavo »Bog je ljubezen«. (1. Jan. 4:8, 16) Enako velja za druge Božje lastnosti, ki jih je Jezus razodel svojim učencem, ko je bil na zemlji.

 KAKO JE JEZUS RAZODEL OČETA

9. a) Kateri dve osnovni metodi je Jezus uporabil, da je razodel svojega Očeta? b) Povej zgled tega, kako je Jezus s poučevanjem razodel svojega Očeta.

⁹ Kako je Jezus razodel Očeta svojim učencem in posredno tudi vsem svojim kasnejšim sledilcem? Uporabljal je dve osnovni metodi: poučevanje in zgled v vedenju. Najprej poglejmo njegovo poučevanje. Iz tega, kar je Jezus učil svoje učence, se vidi, da je zelo dobro poznal Očetove misli, občutke in dejanja. Jezus je svojega Očeta denimo primerjal s skrbnim lastnikom črede, ki se odpravi iskat zablodelo ovco. Rekel je, da je lastnik, ko najde izgubljeno ovco, te »bolj vesel kot tistih devetindevetdeset, ki niso zašle«. Kako je Jezus to ponazoritev naobrnil? Dejal je: »Podobno tudi mojemu Očetu, ki je v nebesih, ni po volji, da kdo od teh malih izgubi življenje.« (Mat. 18:12–14) Kaj se lahko iz te ponazoritve naučiš o Jehovu? To, da se tvoj nebeški Oče zanima zate in zate skrbi, tudi če se kdaj pa kdaj počutiš nevrednega in pozabljenega. V njegovih očeh si eden od »teh malih«.

10. Kako je Jezus razodel Očeta s svojim vedenjem?

¹⁰ Jezus pa je Očeta razodel učencem tudi s svojim vedenjem. Na prošnjo apostola Filipa »Pokaži nam Očeta« je lahko upravičeno odgovoril: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Jan. 14:8, 9) Poglejmo nekatere zglede tega, kako je Jezus odseval Očetove lastnosti. Ko je neki moški, ki je bil »ves gobav«, Jezusa prosil, naj ga ozdravi, se ga je ta dotaknil in mu rekel: »Hočem. Bodi očiščen.« Gobavec je v tem, da ga je Jezus ozdravil, nedvomno lahko videl Jehovovo roko. (Luk. 5:12, 13) Podobno so učenci iz tega, da je Jezus ob Lazarjevi smrti »iz dna srca zavzdihnil in se vznemiril« ter se »razjokal«, lahko videli, kako sočuten je Oče. Čeprav je Jezus vedel, da bo Lazarja obudil, je čutil enako bolečino, kot jo je bilo opaziti pri Lazarjevih domačih in prijateljih. (Jan. 11:32–35, 40–43) Nedvomno imaš tudi ti svoje najljubše svetopisemske pripovedi, v katerih lahko vidiš, kako se skozi Jezusova dejanja izraža Očetovo usmiljenje.

11. a) Kaj je Jezus razodel o svojem Očetu s tem, da je očistil tempelj? b) Zakaj je ta pripoved za nas tolažilna?

¹¹ Kaj pa ti o Bogu pove to, da je Jezus očistil tempelj? Zamisli si ta prizor: Jezus si je iz vrvi naredil bič in iz templja izgnal tiste, ki so prodajali živino in ovce. Menjalcem denarja je iztresel kovance in jim prevrnil mize. (Jan. 2:13–17) Ob tem Jezusovem ostrem ukrepu so se učenci lahko spomnili preroških besed kralja Davida: »Prava gorečnost za tvojo hišo me  razjeda.« (Ps. 69:9) Jezus je s svojim odločnim dejanjem pokazal, kako zelo se zavzema za pravo čaščenje. Ali v tej pripovedi vidiš Očetovo osebnost? To Jezusovo dejanje nas spomni, da Bog nima le neomejene moči za odstranitev hudobije z obličja zemlje, ampak tudi gorečo željo, da to stori. Ta opis Jezusovega ostrega odziva na napačno ravnanje odkriva, kako se počuti Oče, ko danes na zemlji opazuje vedno večjo hudobnost. In kadar sami doživljamo krivice, nam je to spoznanje res lahko v tolažbo!

12., 13. Kaj se o Jehovu naučimo iz tega, kako je Jezus ravnal s svojimi učenci?

¹² Razmislimo še o enem zgledu – o tem, kako je Jezus ravnal s svojimi učenci. Kar naprej so se prepirali, kdo od njih je večji. (Mar. 9:33–35; 10:43; Luk. 9:46) Jezus je iz dolgoletnih izkušenj, ki jih je imel z Očetom, vedel, kako Jehova gleda na takšne prevzetne želje. (2. Sam. 22:28; Ps. 138:6) Poleg tega je videl, da so takšne težnje očitne pri Satanu Hudiču. Temu sebičnežu je šlo samo za slavo in položaj. Zato je bil Jezus gotovo zelo žalosten, ko je pri učencih, ki jih je usposabljal, vedno znova prihajalo na dan častihlepje! Podlegli so mu celo tisti, ki jih je izbral za apostole! To lastnost so kazali vse do zadnjega dneva Jezusovega življenja na zemlji. (Luk. 22:24–27) Vendar jih je Jezus prijazno opominjal, ne da bi pri tem izgubil upanje, da se bodo nekoč le naučili posnemati njegovo ponižnost. (Fil. 2:5–8)

¹³ Ali vidiš Očetovo roko v tem, kako je Jezus svojim učencem potrpežljivo pomagal odpravljati slabe lastnosti? Ali v Jezusovih dejanjih in besedah vidiš Očeta, ki svojih služabnikov ne zapusti, čeprav pogosto delajo napake? Ali nas takšno spoznanje o Bogu, o njegovih lastnostih, ne spodbuja, da se mu približamo in se pokesamo, kadar naredimo kakšno napako?

SIN JE BIL PRIPRAVLJEN RAZODETI SVOJEGA OČETA

14. Kako je Sin pokazal, da je pripravljen razodeti svojega Očeta?

¹⁴ Marsikateri diktator skuša obdržati ljudi pod nadzorom in v nevednosti tako, da jim prikriva informacije, ki bi jih sicer potrebovali. Nasprotno pa je bil Jezus pripravljen povedati ljudem vse, kar so morali vedeti o Očetu. (Beri Matej 11:27.) Poleg tega je svojim učencem dal »umsko zmogljivost, da bi lahko spoznali resničnega«, torej Boga Jehova. (1. Jan. 5:20) Kaj to pomeni? Jezus je svojim sledilcem odprl um, tako da so lahko razumeli to, kar jih je učil o Očetu. Svojega Očeta ni zavijal v oblak skrivnosti s tem, da bi ga prikazoval kot del nedoumljive Trojice.

15. Zakaj Jezus učencem ni povedal prav vsega, kar je vedel o svojem Očetu?

¹⁵ Ali je Jezus razodel prav vse, kar je vedel o svojem Očetu? Ne, nekatere informacije je modro zadržal zase. (Beri Janez 16:12.) Zakaj? Ker jih njegovi učenci takrat še niso mogli nositi. Vendar je Jezus pojasnil, da jim bo več spoznanja razodeto, ko bo prišel »pomočnik«, sveti duh, ki jih bo vodil »k vsej resnici«. (Jan. 16:7, 13) Podobno kot modri starši svojim otrokom morda ne povedo nekaterih informacij, dokler ti niso dovolj stari, da jih razumejo, je tudi Jezus počakal z določenimi dejstvi glede Očeta, dokler učenci niso postali dovolj zreli, da so jih lahko razumeli. Jezus je obzirno upošteval njihove omejitve.

 POSNEMAJMO JEZUSA, TAKO DA POMAGAMO DRUGIM SPOZNATI JEHOVA

16., 17. Zakaj lahko tudi ti razodevaš Očeta drugim?

¹⁶ Ali nisi takrat, ko nekoga dobro spoznaš in vzljubiš njegovo prijetno osebnost, spodbujen, da o njem spregovoriš drugim? Ko je bil Jezus na zemlji, je govoril o svojem Očetu. (Jan. 17:25, 26) Ali ga sploh lahko posnemamo, ko razodevamo Jehova drugim?

¹⁷ Jezus je, kot smo spoznali, imel o svojem Očetu daleč več spoznanja kot kdor koli drug. Vseeno pa je bil pripravljen nekaj od tega, kar je vedel, povedati drugim. Svojim sledilcem je celo dal umsko zmogljivost, da so lahko razumeli globine Božje osebnosti. Ali nam ni Jezus pomagal, da smo si o Očetu pridobili takšno spoznanje, kakršnega danes večina ljudi nima? Res smo zelo hvaležni, da nam je bil Jezus s poučevanjem in zgledom v vedenju pripravljen razodeti svojega Očeta! Pravzaprav se lahko hvalimo s tem, da poznamo Očeta. (Jer. 9:24; 1. Kor. 1:31) Trudili smo se zbližati z Jehovom, in on se nam je približal. (Jak. 4:8) Zato sedaj lahko naše spoznanje prenašamo na druge. Kako pa lahko to delamo?

18., 19. Kako vse lahko Očeta razodevamo drugim? Pojasni.

¹⁸ Jezusa moramo posnemati tako, da razodevamo Očeta z besedami in dejanji. Ne pozabimo, da mnogi, ki jih srečamo na oznanjevanju, ne vedo, kdo je Bog. Morda imajo o Bogu napačne predstave, ker niso bili prav poučeni. Lahko jim povemo to, kar smo iz Svetega pisma izvedeli o Bogu, o njegovem imenu, namenu, ki ga ima z ljudmi, in o njegovi osebnosti. Pogovarjamo pa se lahko tudi s sočastilci, in sicer o novih stvareh, ki smo jih pri branju svetopisemskih pripovedi spoznali o Božji osebnosti. To jim utegne koristiti.

¹⁹ Jezusa bi morali posnemati tudi v tem, da Očeta razodevamo s svojim vedenjem. Ko ljudje v tem, kar delamo, vidijo Kristusovo ljubezen, jih to pritegne k Očetu, pa tudi k Jezusu. (Efež. 5:1, 2) Apostol Pavel nas je takole spodbudil: »Postanite moji posnemovalci, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Kor. 11:1) V čast nam je pomagati ljudem, da lahko skozi naše vedenje vidijo Jehova! Zato še naprej posnemajmo Jezusa, tako da Očeta razodevamo drugim.

[Preučevalna vprašanja]