Služimo Jehovu z nerazdeljenim srcem
»Moj sin [. . .], spoznaj Boga svojega očeta in mu služi z nerazdeljenim srcem.« (1. KRN. 28:9)
1., 2. a) Kateri del telesa je v Božji Besedi v figurativnem pomenu rabljen pogosteje kot drugi? b) Zakaj je pomembno, da razumemo pomen figurativnega srca?
DELI človeškega telesa so v Božji Besedi pogosto rabljeni v figurativnem pomenu. Očak Job je denimo rekel: »V mojih rokah ni nasilja.« Kralj Salomon je dejal: »Novica, ki je dobra, krepi kosti.« Jehova je Ezekielu zagotovil: »Tvoje čelo sem naredil [. . .] trše od kremena.« Apostolu Pavlu pa so rekli: »Uvajaš namreč nekaj, kar je našim ušesom tuje.« (Job 16:17; Preg. 15:30; Ezek. 3:9; Apd. 17:20)
2 En del telesa pa je v Bibliji figurativno rabljen precej večkrat kot drugi deli. V molitvi ga je omenila zvesta Ana, ko je rekla: »Moje srce se veseli zaradi Jehova.« (1. Sam. 2:1) Pravzaprav biblijski pisci omenjajo besedo »srce« blizu tisočkrat, in to skoraj vedno v figurativnem pomenu. Zato je nadvse pomembno, da razumemo, kaj predstavlja figurativno srce, saj v Bibliji piše, da ga moramo varovati. (Beri Pregovori 4:23.)
KAJ JE FIGURATIVNO SRCE?
3. Kako lahko ugotovimo, kakšen pomen ima beseda »srce« v Bibliji? Ponazori.
3 V Božji Besedi sicer ni slovarske definicije besede »srce«, vseeno pa nam ta pomaga odkriti njen pomen. Kako? Za ponazoritev si zamisli prelep stenski mozaik, ki je sestavljen iz tisočih kamenčkov, položenih tesno drug ob drugem. Če stopiš nazaj, da bi videl celoten mozaik, opaziš, da ti skrbno položeni kamenčki skupaj tvorijo vzorec oziroma sliko. Podobno je s pomenom besede »srce«. Če v prenesenem pomenu stopimo nazaj in pogledamo številne svetopisemske vrstice, v katerih se ta beseda pojavi, lahko ugotovimo, da vse te skupaj sestavljajo vzorec oziroma sliko. Kakšno sliko?
4. a) Kaj predstavlja figurativno srce? b) Kaj je Jezus mislil z besedami, zapisanimi v Mateju 22:37?
4 Biblijski pisci z besedo »srce« označujejo človekovo notranjost. S to besedo so denimo zajete naše želje, misli, značaj, pogledi, sposobnosti, motivi in cilji. (Beri 5. Mojzesova 15:7; Pregovori 16:9; Apostolska dela 2:26.) V nekem priročniku piše, da se figurativno srce nanaša na »celotnega notranjega človeka«. V nekaterih primerih pa ima beseda »srce« ožji pomen. Jezus je na primer dejal: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« (Mat. 22:37) Tukaj so s »srcem« mišljena čustva, želje in občutki, ki izhajajo iz naše notranjosti. Jezus je s tem, da je srce, dušo in um omenil ločeno, poudaril, da mora biti to, da Boga ljubimo, razvidno iz naših občutkov in iz tega, kako živimo in razmišljamo. (Jan. 17:3; Efež. 6:6) Če pa beseda »srce« stoji sama zase, se nanaša na celotnega notranjega človeka.
ZAKAJ MORAMO VAROVATI SVOJE SRCE
5. Zakaj želimo storiti vse, da bi Jehovu služili z nerazdeljenim srcem?
5 Kralj David je Salomona glede srca opomnil: »Moj sin [. . .], spoznaj Boga svojega očeta in mu služi z nerazdeljenim srcem in veselo dušo, kajti Jehova preiskuje vsa srca in sprevidi vse misli in nagibe.« (1. krn. 28:9) Zares, Jehova preiskuje vsa srca, tudi naše. (Preg. 17:3; 21:2) In to, kar odkrije v našem srcu, zelo vpliva na naš odnos z njim in na našo prihodnost. Zato imamo dober razlog, da upoštevamo Davidov navdihnjeni nasvet in storimo vse, da bi Jehovu služili z nerazdeljenim srcem.
6. Česa bi se morali zavedati, ko gre za našo odločenost služiti Jehovu?
6 Z gorečim sodelovanjem v dejavnostih, ki jih opravljamo kot Jehovovo ljudstvo, pokažemo, da si resnično želimo služiti Bogu z nerazdeljenim srcem. Hkrati pa se zavedamo, da so pritiski Satanovega hudobnega sveta in grešna nagnjenja naše nepopolne človeške narave močne sile, ki nas lahko oslabijo v odločenosti, da bi služili Bogu z nerazdeljenim srcem. (Jer. 17:9; Efež. 2:2) Da bi torej preverili, ali smo še vedno trdno odločeni služiti Bogu oziroma ali smo še vedno enako oprezni, moramo redno pregledovati svoje srce. Kako lahko to naredimo?
7. Kaj odkriva, v kakšnem stanju je naše srce?
7 Noben človek ne more videti, kakšni smo v svoji notranjosti, tako kot nihče ne more videti sredice oziroma srčike drevesa. Vseeno pa se iz Jezusovih besed v govoru na gori vidi, da to, kar delamo, odkriva, v kakšnem stanju je naše srce, podobno kakor se stanje drevesa prepozna po njegovem sadu. (Mat. 7:17–20) Poglejmo eno takšnih del.
ZANESLJIVA METODA ZA PREISKOVANJE SRCA
8. Kako glede na Jezusove besede iz Mateja 6:33 odkrijemo, kaj imamo v srcu?
8 Jezus je malo prej v tem govoru svojim poslušalcem povedal, s čim pokažejo, da si zares želijo služiti Jehovu z nerazdeljenim srcem. Rekel je: »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Mat. 6:33) Res je, s tem, kar dajemo v življenju na prvo mesto, pokažemo, kakšne so naše želje, kako razmišljamo in kaj načrtujemo globoko v srcu. Potemtakem je samopreiskava glede tega, kaj v življenju dajemo na prvo mesto, zanesljiva metoda, s katero preverimo, ali služimo Bogu z nerazdeljenim srcem.
9. Katero povabilo je Jezus izrekel nekaj moškim in kaj spoznamo iz njihovega odziva?
9 Nedolgo zatem, ko je Jezus spodbudil svoje sledilce, naj iščejo najprej Kraljestvo, je prišlo do dogodka, ki dokazuje, da se iz tega, kaj človek daje na prvo mesto v življenju, res vidi, kakšno je stanje njegovega srca. Evangelijski pisec Luka na začetku pripovedi o tem dogodku omeni, da se je Jezus »zatrdno odločil, da gre v Jeruzalem«, čeprav je dobro vedel, kaj ga tam čaka. Medtem ko je s svojimi apostoli hodil po poti, je srečal nekaj moških in vsakega povabil: »Hodi za menoj.« Ti moški so bili pripravljeni sprejeti Jezusovo povabilo, vendar pod določenimi pogoji. Eden mu je odvrnil: »Dovoli mi, da prej grem in pokopljem očeta.« Drug pa mu je rekel: »Šel bom za teboj, Gospod. Samo dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« (Luk. 9:51, 57–61) Med Jezusom, ki je bil trdno, iz vsega srca odločen v svoji nameri, in temi možmi, ki so se le pogojno dali na razpolago, je bila zares velika razlika! Slednji so svoje želje postavili pred Kraljestvo in tako odkrili, da niso z vsem srcem vdani Bogu.
10. a) Kako smo se mnogi danes odzvali na Jezusovo povabilo? b) Katero kratko ponazoritev je povedal Jezus?
10 V nasprotju s temi ljudmi, ki so ostali samo pri želji, da bi bili učenci Jezusa, smo mi ravnali modro in sprejeli njegovo povabilo, naj hodimo za njim, in sedaj služimo Jehovu vsak dan. Iz tega se vidi, kaj do Jehova čutimo v svojem srcu. Ne smemo pa pozabiti, da je naše srce lahko v nevarnosti, tudi če smo dejavni v občini. V kateri nevarnosti? Jezus jo je razkril, ko se je pogovarjal s prej omenjenimi moškimi. Rekel je: »Nihče, ki je položil svojo roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« (Luk. 9:62) Kaj se lahko naučimo iz te ponazoritve?
ALI SE OKLEPAMO DOBREGA?
11. Kaj se zgodi z delom, ki ga opravlja poljedelec iz Jezusove ponazoritve, in kaj je vzrok za to?
11 Da bi jasno razumeli pouk iz te kratke ponazoritve, jo malo poživimo z nekaj dodatnimi podrobnostmi. Poljedelec pridno orje. Toda vmes ne more in ne more nehati misliti na svoj dom, na družino, prijatelje, glasbo, vesele trenutke in na osvežilno senco. Po vsem tem močno hrepeni. Potem ko preorje že lep kos polja, se želja po teh prijetnih rečeh v njem tako razplamti, da se začne ozirati nazaj. Čaka ga še precej dela, da bo polje pripravljeno za setev, toda sedaj je raztresen in njegovo delo trpi. Manjka mu vztrajnosti, zato je njegov gospodar upravičeno razočaran nad njim.
12. Kakšno vzporednico lahko potegnemo med poljedelcem iz Jezusove ponazoritve in nekaterimi današnjimi kristjani?
12 Razmislimo sedaj, kaj podobnega bi se utegnilo zgoditi danes. Poljedelec lahko predstavlja kristjana, pri katerem je, kot se zdi, vse v najlepšem redu, v resnici pa je njegova duhovnost v nevarnosti. Za primerjavo si zamislimo brata, ki je zaposlen s teokratičnimi dejavnostmi. Obiskuje shode, oznanjuje, vendar ne more in ne more nehati misliti na nekatere stvari, ki se mu v svetu zdijo privlačne. Globoko v srcu po njih hrepeni. Po več letih krščanske službe se želja po teh rečeh v njem tako razplamti, da se začne ozirati nazaj. V Božji službi ga čaka še precej dela, vendar se mu ne uspe držati »besede življenja« in njegove teokratične dejavnosti trpijo. (Fil. 2:16) Vsako takšno pomanjkanje vztrajnosti razžalosti Jehova, »Gospodarja žetve«. (Luk. 10:2)
13. Kaj vse zajema to, da služimo Jehovu z nerazdeljenim srcem?
13 Pouk je jasen. Pohvalno je, da redno sodelujemo pri koristnih in osrečujočih dejavnostih, kot sta obiskovanje občinskih shodov in oznanjevanje. Toda služiti Jehovu z nerazdeljenim srcem zajema več od tega. (2. krn. 25:1, 2, 27) Če kristjan globoko v srcu še naprej ljubi to, kar vidi, ko se »ozira nazaj«, torej če ljubi nekatere stvari, ki jih ponuja ta svet, je v nevarnosti, da izgubi dober odnos z Bogom. (Luk. 17:32) Samo če resnično upoštevamo zapoved »Močno sovražite húdo, oklepajte pa se dobrega«, bomo primerni za Božje kraljestvo. (Rim. 12:9; Luk. 9:62) Zato ne dovolimo, da bi nam kaj, kar nam ponuja Satanov svet – ne glede na to, kako uporabno ali prijetno je morda videti – preprečilo iz vsega srca podpirati delo v prid Kraljestva. (2. Kor. 11:14; beri Filipljanom 3:13, 14.)
BODIMO BUDNI!
14., 15. a) Kako skuša Satan vplivati na stanje našega srca? b) Ponazori, zakaj je ta Satanova metoda tako nevarna.
14 Jehovu smo iz ljubezni posvetili svoje življenje. Vse od takrat mnogi že leta dokazujemo, da smo odločeni z vsem srcem služiti Jehovu. Toda Satan glede nas še ni dvignil rok. Naše srce je še vedno njegova tarča. (Efež. 6:12) Seveda mu je verjetno jasno, da Jehova ne bomo zapustili kar z danes na jutri. Zato pretkano uporablja »to stvarnost«, da bi nas postopoma ustavil, ko si iz vsega srca prizadevamo goreče služiti Bogu. (Beri Marko 4:18, 19.) Zakaj je ta Satanova metoda tako učinkovita?
15 Zamisli si, da bereš knjigo pri 100-vatni žarnici, ki pa nenadoma pregori. Ker ostaneš v temi, takoj veš, kaj se je zgodilo, in žarnico zamenjaš z novo. Prostor je spet osvetljen. Naslednji večer bereš pri isti svetilki. Toda nekdo je brez tvoje vednosti novo 100-vatno žarnico zamenjal s 95-vatno. Ali bi opazil razliko? Verjetno ne. Kaj pa, če bi naslednji dan v tvojo svetilko nekdo vstavil 90-vatno žarnico? Verjetno še vedno ne bi ničesar zaznal. Zakaj ne? Intenzivnost svetlobe iz svetilke se je zmanjševala tako po malem, da tega nisi niti opazil. Podobno lahko naša gorečnost v Jehovovi službi zaradi vpliva Satanovega sveta po malem ugaša. Če se to dogaja, je to tako, kakor če bi Satanu uspelo odviti 100-vatno žarnico in jo zamenjati s šibkejšo. Če kristjan ni buden, takšne postopne spremembe morda ne bo niti opazil. (Mat. 24:42; 1. Pet. 5:8)
NADVSE POMEMBNA JE MOLITEV
16. Kako se lahko zaščitimo pred Satanovimi spletkami?
16 Kako se lahko zaščitimo pred Satanovimi spletkami in ohranimo nerazdeljeno srce pred Jehovom? (2. Kor. 2:11) Nadvse pomembna je molitev. Pavel je sovernike spodbudil, naj kljub Hudičevim spletkam ostanejo neomajni. Nato jim je na srce položil naslednje: »Z vsakršno molitvijo in prošnjo ob vsaki priložnosti [. . .] molite.« (Efež. 6:11, 18; 1. Pet. 4:7)
17. Kaj se naučimo iz Jezusovih molitev?
17 Da bi se odločno postavili po robu Satanu, ravnajmo modro in posnemajmo Jezusa. On je pogosto molil in s tem pokazal, da pred Jehovom zares želi ohraniti nerazdeljeno srce. Razmislimo na primer, kaj je Luka zapisal glede tega, kako je Jezus molil zadnjo noč, preden je umrl: »Ko pa se ga je začela polaščati huda tesnoba, je molil še bolj vneto.« (Luk. 22:44) Jezus je že prej molil vneto, toda sedaj, ko je bil pred najhujšo preizkušnjo v svojem življenju na zemlji, je molil »še bolj vneto«, in njegova molitev je bila uslišana. Jezusov zgled pokaže, da se molitve razlikujejo po intenzivnosti. Torej, v hujši preizkušnji ko smo in bolj zahrbtne ko so Satanove spletke, »bolj vneto« bi morali prositi Jehova za zaščito.
18. a) Kaj bi se morali vprašati glede molitve in zakaj? b) Kateri dejavniki vplivajo na naše srce in kako? (Glej okvir na strani 16.)
18 Kako bodo takšne molitve vplivale na nas? Pavel je dejal: »V vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce.« (Fil. 4:6, 7) Da bi še naprej z nerazdeljenim srcem služili Jehovu, moramo moliti vneto in pogosto. (Luk. 6:12) Zato se lahko vsak med nami vpraša: Kako vneto in pogosto pa molim jaz? (Mat. 7:7; Rim. 12:12) Tvoj odgovor veliko pove o tem, ali si res iz srca želiš služiti Bogu.
19. Kaj nameravaš storiti, da bi ohranil nerazdeljeno srce pred Jehovom?
19 Kot smo ugotovili, je lahko to, kar v življenju dajemo na prvo mesto, velik pokazatelj stanja našega srca. Storiti želimo vse, da nas v odločenosti, da služimo Jehovu z nerazdeljenim srcem, ne bi oslabilo niti to, kar smo pustili za seboj, niti Satanove zvite nakane. (Beri Luka 21:19, 34–36.) Zato ravnajmo podobno kot David, ki je Jehova v ponižni molitvi prosil: »Daj mi nerazdeljeno srce.« (Ps. 86:11)
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir na strani 16]
TRIJE DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NAŠE SRCE
Podobno kot utegnemo z določenimi ukrepi koristiti zdravju našega fizičnega srca, lahko poskrbimo tudi za zdravje svojega figurativnega srca. Razmislimo o treh pomembnih dejavnikih:
1. Hrana: Svoje fizično srce moramo oskrbovati z zadostnimi količinami hranljivih snovi. Podobno moramo poskrbeti, da zaužijemo dovolj zdrave duhovne hrane, s tem da redno osebno preučujemo, poglobljeno premišljujemo in obiskujemo shode. (Ps. 1:1, 2; Preg. 15:28; Heb. 10:24, 25)
2. Vadba: Da bi bilo naše fizično srce zdravo, ga moramo občasno malo »pognati«. Podobno lahko z gorečim oznanjevanjem – morda tako, da povečano delujemo – svoje figurativno srce ohranjamo v dobri kondiciji. (Luk. 13:24; Fil. 3:12)
3. Okolje: Okolje, v katerem nas obkrožajo brezbožni ljudje in v katerem moramo živeti in delati, je lahko zelo stresno, tako za naše fizično kot tudi figurativno srce. Vendar lahko ta stres ublažimo, če se čim več družimo s sočastilci, ki se iskreno zanimajo za nas in služijo Bogu z nerazdeljenim srcem. (Ps. 119:63; Preg. 13:20)
