»Poročenim naročam, pa ne jaz, temveč Gospod.« (1. KOR. 7:10)

1. Kako kristjani gledajo na zakonsko zvezo in zakaj?

KRISTJANI se s poroko zaobljubijo pred Bogom in s tem nase sprejmejo odgovornost, ki je ne bi smeli jemati zlahka. (Prid. 5:4–6) Ker je Jehova ustanovitelj zakonske ureditve, pravzaprav on združi dva, ki se poročita. (Mar. 10:9) V Božjih očeh sta združena, ne glede na to, kako zakonsko zvezo urejajo posvetni zakoni. Tisti, ki služijo Jehovu, bi morali na svoj zakon gledati kot na nekaj zavezujočega, pa naj so takrat, ko so se poročili, bili njegovi častilci ali ne.

2. Katera vprašanja bomo obravnavali v tem članku?

² Uspešen zakon lahko prinese veliko sreče. Toda kaj je mogoče storiti, če se v zakonu pojavijo težave? Ali je poškodovano zakonsko vez mogoče okrepiti? Kaj lahko pomaga možu in ženi, če je mir v njunem zakonu načet?

ALI BO VIR RADOSTI ALI SRČNIH BOLEČIN?

3., 4. Kaj se lahko zgodi, če se posameznik pri izbiri zakonca ne odloči modro?

³ Če je zakonska zveza med dvema kristjanoma uspešna, je vir radosti in v slavo Jehovu. Če ni uspešna, pa je v najboljšem primeru vir srčnih bolečin. Samski kristjan, ki razmišlja o poroki, lahko svoj zakon začne na dobrih temeljih, če se ravna po Božjih smernicah. Po drugi strani pa lahko posameznik, ki se pri izbiri zakonca ne odloči modro, okusi nezadovoljstvo in žalost. Nekateri mladi denimo začnejo hoditi na zmenke, ko še niso pripravljeni na odgovornosti, povezane z zakonskim življenjem. Nekateri posamezniki si partnerja najdejo na internetu in se na hitro spustijo v zakon, ki pa je nazadnje zelo nesrečen. Drugi med dvorjenjem resno grešijo in se nato morda poročijo, toda v takšnem zakonu  mogoče že od začetka ni pravega medsebojnega spoštovanja.

⁴ Nekateri kristjani ne upoštevajo zapovedi, naj se poročijo »samo v Gospodu«, in posledica njihove odločitve je življenje v versko razdeljenem domu, kar pogosto prinaša bolečine. (1. Kor. 7:39) Če je tudi s teboj tako, prosi Boga za odpuščanje in pomoč. On sicer ne odpravi posledic posameznikovih preteklih napak, vseeno pa tistim, ki se pokesajo, pomaga spoprijemati se s preskušnjami. (Ps. 130:1–4) Z vsem srcem si prizadevaj, da mu boš ugajal zdaj in v vso večnost, in tako bo »veselje, ki ga daje Jehova, [. . .] [tvoja] utrdba«. (Neh. 8:10)

KADAR JE ZAKONSKA VEZ MOČNO NAČETA

5. O čem naj ne bi razmišljal kristjan, ki ima nesrečen zakon?

⁵ Tisti, ki v svojem zakonu okušajo srčne bolečine, morda razmišljajo: »Ali je ta moj nesrečni zakon res vredno ohraniti? Ko bi se le dalo čas zavrteti nazaj in začeti zvezo s kom drugim!« Morda sanjarijo o tem, da bi zakon končali, in razmišljajo: »Ko bi le bil spet svoboden! Zakaj se ne bi razvezal? Nič zato, če razveza ne bo ravno svetopisemsko upravičena. Želim se ločiti in spet uživati življenje!« Za kristjana ne bi bilo prav, da bi tako razmišljal ali da bi fantaziral o tem, kako bi lahko bilo, če bi . . . Namesto tega bi se moral v trenutnih okoliščinah kar najbolj potruditi – poiskati Božje vodstvo in ga tudi upoštevati.

6. Pojasni Jezusove besede, zapisane v Mateju 19:9.

⁶ Če bi se kristjan, bodisi brat bodisi sestra, razvezal, bi bil po Svetem pismu morda prost za ponovno poroko, morda pa tudi ne. Jezus je rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže, razen če se zaradi nečistovanja, in se poroči z drugo, prešuštvuje.« (Mat. 19:9) K »nečistovanju« spadajo prešuštvo in drugi resni grehi, povezani s spolnostjo. Če noben od zakoncev ni zagrešil spolne nemorale, je treba zelo dobro pretehtati, ali je razveza res nujna, in glede tega tudi moliti.

7. Kaj si lahko drugi mislijo, če krščanskemu paru zakon propade?

⁷ Spodletel zakon lahko vzbudi dvom o kakovosti posameznikove duhovnosti. Apostol Pavel je postavil tole resno vprašanje: »Če [. . .] kdo ne zna voditi svoje družine, kako bo skrbel za Božjo občino?« (1. Tim. 3:5) Pravzaprav je tako, da si lahko drugi, kadar zakon propade dvema, ki se izpovedujeta za kristjana, mislijo, da takšna posameznika ne živita ravno v skladu s tem, kar oznanjujeta. (Rim. 2:21–24)

8. S čim je gotovo nekaj narobe, kadar se krščanska zakonca odločita iti narazen?

 ⁸ Kadar krščena zakonca načrtujeta, da bi začela živeti ločeno ali se razvezala, pa za to nimata svetopisemske podlage, je z duhovnostjo v njunem življenju gotovo nekaj narobe. Očitno eden od njiju ali morda kar oba nista upoštevala svetopisemskih načel. Če bi resnično upoštevala spodbudo »Z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova«, bi bilo malo razlogov za prepričanje, da svojega zakona ne moreta rešiti. (Beri Pregovori 3:5, 6.)

9. Kako so bili nekateri kristjani nagrajeni, ker so si potrpežljivo prizadevali ohraniti svojo zakonsko zvezo?

⁹ Mnogi zakoni, za katere se je že zdelo, da so obsojeni na neuspeh, so se čez čas izkazali kot zelo uspešni. Kristjani, ki nad svojim zakonom nočejo obupati takoj, ko v njem nastopijo težave, so pogosto zelo nagrajeni. Pomislimo na primer, kaj se lahko zgodi v versko razdeljenem domu. Apostol Peter je napisal: »Tako se tudi žene podrejajte svojemu možu, da bi ga, če kateri ni poslušen besedi, pridobile brez besed, s svojim vedenjem, ker bo na lastne oči videl vaše čisto vedenje in globoko spoštovanje.« (1. Pet. 3:1, 2) Resnično, kristjan lahko svojega zakonca, ki ni Priča, z lepim vedenjem pritegne k pravi veri! Tako rešen zakon je v slavo Bogu in je lahko velik blagoslov za moža, ženo in otroke, ki jih morda imata.

10., 11. Do katerih nepričakovanih težav utegne priti v zakonu in o čem je lahko kristjan prepričan?

¹⁰ Večina samskih kristjanov si v želji, da bi ugajala Jehovu, za svojega zakonskega partnerja izbere koga od posvečenih sočastilcev. Vendar se celo v takem zakonu lahko zgodi, da se okoliščine nepričakovano spremenijo. Tu in tam se denimo pri enem od partnerjev utegnejo pojaviti resne psihične težave. Ali pa morda eden od zakoncev nekaj časa po poroki postane nedejaven oznanjevalec. Naj ponazorimo: Karmen *, goreča kristjanka in predana mati, je nemočno gledala, kako je njen krščeni soprog začel živeti nesvetopisemsko, se za to ni kesal, in bil nazadnje izobčen. Kaj bi moral kristjan storiti, če se mu zdi, da je zaradi česa takega njegova zakonska vez nepopravljivo poškodovana?

¹¹ Morda se sprašuješ: »Ali si res moram v nedogled in za vsako ceno prizadevati rešiti svoj zakon?« O tem se nihče ne more niti ne sme odločiti namesto tebe. Obstajajo pa tehtni razlogi za to, da posameznik nad skrhano zakonsko vezjo ne obupa. Bogovdani moški in ženske, ki zato, da bi ohranili čisto vest, prenašajo stiske v zakonu, polnem težav, so Bogu dragoceni. (Beri 1. Petrovo 2:19, 20.) Jehova bo po svoji Besedi in duhu pomagal kristjanu, ki se iskreno trudi rešiti svojo zakonsko zvezo, ki je v krizi.

PRIPRAVLJENI SO POMAGATI

12. Kako bodo starešine gledali na nas, če jih bomo prosili za pomoč?

¹² Če se spoprijemaš s težavami v zakonu, si ne obotavljaj poiskati duhovno  pomoč pri zrelih kristjanih. Starešine služijo kot pastirji črede in bodo z veseljem opozorili na navdihnjene nasvete v Svetem pismu. (Apd. 20:28; Jak. 5:14, 15) Ne skleni, da bosta z zakoncem pri starešinah izgubila spoštovanje, če jih bosta prosila za duhovno pomoč in se z njimi pogovorila o kakem resnem zakonskem problemu. Nasprotno, še bolj vaju bodo cenili, ko bodo videli, da si iskreno želita ugajati Bogu.

13. Kateri nasvet je zapisan v 1. Korinčanom 7:10–16?

¹³ Kadar se k starešinam po pomoč obrnejo kristjani, ki živijo v versko razdeljenem domu, jih starešine med drugim spomnijo na naslednji Pavlov nasvet: »Poročenim naročam, pa ne jaz, temveč Gospod, naj žena ne zapušča svojega moža. Če pa bi ga že zapustila, naj ostane neporočena ali pa naj se spet spravi s svojim možem, in mož naj ne zapušča svoje žene. [. . .] Kako namreč veš, žena, da ne boš rešila svojega moža? Ali kako veš, mož, da ne boš rešil svoje žene?« (1. Kor. 7:10–16) Če neverujoči partner sprejme čisto čaščenje, je to resnično velik blagoslov!

14., 15. V katerih primerih bi za poročenega kristjana morda prišlo v poštev, da zapusti svojega zakonca, in zakaj je glede tega treba moliti in iskreno razmisliti?

¹⁴ V katerih okoliščinah bo morda krščanska žena zapustila svojega moža? Nekatere so se odločile za ločeno življenje, ker mož ni hotel skrbeti za gmotne potrebe družine. Druge so to storile zaradi hudega fizičnega nasilja ali popolnega onemogočanja duhovnega življenja.

¹⁵ To, ali bo posameznik zapustil svojega zakonskega partnerja ali ne, je stvar njegove osebne odločitve. Vendar mora krščeni mož ali žena glede tega moliti in iskreno razmisliti. Kristjan bi se denimo moral vprašati: Ali res vsa krivda za to, da je moja duhovnost ogrožena, leži na neverujočem zakoncu ali pa sem za to kriv tudi sam, ker sem zanemarjal preučevanje Biblije, izpuščal shode in bil nereden v oznanjevanju?

16. Kaj bi moralo kristjane odvračati od tega, da bi glede razveze sprejemali prenagljene odločitve?

¹⁶ Cenjenje našega odnosa z Bogom in hvaležnost za njegovo darilo, zakonsko zvezo, bi nas morala odvračati od tega, da bi glede razveze sprejemali prenagljene odločitve. Ker služimo Jehovu, nam je veliko do tega, da se njegovo sveto ime posvečuje. Zato prav gotovo ne bomo nikoli napletali razdrtja zveze, ker bi v svojem srcu že načrtovali poroko z nekom drugim. (Jer. 17:9; Mal. 2:13–16)

17. V katerih okoliščinah se lahko reče, da je Bog poročene kristjane poklical k miru?

 ¹⁷ Kristjan, ki je poročen z nekom, ki ni Priča, bi si moral iskreno prizadevati ohranjati zakonsko vez nepoškodovano. Vendar pa se kristjanu ne bi bilo treba počutiti krivega, če bi se kljub njegovemu iskrenemu trudu, da ohrani zvezo, neverujoči zakonec odločil, da ga bo zapustil. »Če pa neverni odhaja, naj odide,« je napisal Pavel in dodal: »Brat ali sestra v takšnem primeru nista suženjsko vezana. Bog vas je poklical k miru.« (1. Kor. 7:15) *

NAJ BO JEHOVA TVOJE UPANJE

18. Kaj dobrega lahko prinese to, da se posameznik trudi rešiti svoj zakon, četudi mu na koncu ne uspe?

¹⁸ Kadar se spoprijemaš s kakšno težavo v zakonu, prosi Jehova za pogum in mu vedno zaupaj. (Beri Psalm 27:14.) Razmisli o Karmen, ki smo jo že omenili. Njen zakon se je končal z razvezo, čeprav se je leta in leta trudila, da bi ga rešila. Ali se ji zdi, da je bil ta čas zapravljen? »Sploh ne,« pravi. »S svojim prizadevanjem sem dobro pričevala drugim. Imam čisto vest. Najboljše od vsega pa je to, da so vsa ta leta pomagala najini hčerki, da se je utrdila v resnici. Odrasla je v gorečo, posvečeno Jehovovo pričo.«

19. Kaj dobrega lahko prinese prizadevanje za rešitev zakonske zveze?

¹⁹ Kristjanka po imenu Marilyn je vesela, da je zaupala Bogu in si nadvse prizadevala rešiti svoj zakon. »Ker mož ni skrbel za gmotne potrebe in je močno oviral duhovno življenje, me je imelo, da bi ga zapustila,« pravi. »Moj mož je prej, predno je sklenil nekaj nemodrih poslovnih dogovorov, služil kot starešina. Toda začel je izpuščati shode, midva pa sva enostavno nehala komunicirati. Jaz sem se namreč zaradi terorističnega napada, do katerega je prišlo v našem mestu, tako prestrašila, da sem se povsem zaprla vase. Tedaj sem spoznala, da je krivda tudi na moji strani. Začela sva spet komunicirati, skupaj preučevati in redno obiskovati shode. Starešine so bili prijazni in res pripravljeni pomagati. Najin zakon je znova zaživel. Mož je čez čas spet ustrezal pogojem za prednosti v občini. Najina izkušnja je bila za naju draga šola s srečnim koncem.«

20., 21. Kaj bi morali biti iz spoštovanja do zakonske zveze odločeni delati?

²⁰ Naj smo samski ali poročeni, vedno ravnajmo pogumno in zaupajmo Jehovu. Če imamo v zakonu težave, si moramo iskreno prizadevati, da jih rešimo. Nikoli ne pozabimo, da moški in ženska, ki sta združena v zakonu, »nista več dva, temveč eno telo«. (Mat. 19:6) Vedno imejmo v mislih, da bomo, če v razdeljenem domu vztrajamo kljub težavam, morda doživeli prelep trenutek, ko bomo zakonca pritegnili k pravemu čaščenju.

²¹ Ne glede na to, kakšne so naše okoliščine, bodimo odločeni paziti, kako živimo, da bi o nas dobro pričevali tudi tisti, ki so zunaj občine. Če je naš zakon v krizi, vneto molimo, iskreno preiščimo svoje nagibe, skrbno razmislimo o svetopisemskih načelih ter poiščimo duhovno pomoč pri starešinah. Predvsem pa bodimo odločeni, da bomo v vsem ugajali Bogu Jehovu in resnično cenili njegovo čudovito darilo, zakonsko zvezo.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 10]

Kristjani, ki nad svojim zakonom ne obupajo takoj, ko v njem nastopijo težave, so pogosto zelo nagrajeni.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Vedno zaupaj Jehovu in ga prosi za pogum.

[Slika na strani 9]

Jehova blagoslavlja krščanske zakonce, ki si prizadevajo krepiti svoj zakon, tudi ko se v njem pojavijo težave.

[Slika na strani 11]

Krščanska občina je lahko vir tolažbe in duhovne pomoči.