»Pazite se farizejskega kvasa«

Jezus je svoje učence posvaril: »Pazite se farizejskega kvasa, namreč hinavščine.« (Luk. 12:1) Iz vzporednega poročila izvemo, da je Jezus s temi besedami obsodil farizejski »nauk«. (Mat. 16:12)

V Bibliji »kvas« včasih ponazarja pokvarjenost. Brez dvoma so farizeji tako z nauki kakor s svojim stališčem kvarno vplivali na svoje poslušalce. Zakaj so bili nauki farizejev nevarni?

1. Farizeji so se ponašali s svojo pravičnostjo in so zviška gledali na navadne ljudi.

O tej samopravičnosti je Jezus govoril v eni od svojih prilik. Povedal je: »Farizej je stal in začel v sebi moliti: ‚O Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje, namreč izsiljevalci, nepravični, prešuštniki ali kakor tale davkar. Postim se dvakrat tedensko in dajem desetino od vsega, kar pridobim.‘ Davkar pa je stal od daleč in si niti oči ni upal dvigniti proti nebu, temveč se je tolkel po prsih in govoril: ‚O Bog, usmili se mene, grešnika.‘« (Luk. 18:11–13)

Jezus je davkarjevo ponižnost pohvalil z besedami: »Povem vam: ta človek je šel na svoj dom pravičnejši od onega. Kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.« (Luk. 18:14) Davkarji so sicer bili na glasu kot nepošteni, toda Jezus si je vseeno prizadeval pomagati tistim med njimi, ki so mu prisluhnili. Tako sta najmanj dva davkarja – Matej in Zahej – začela hoditi za njim.

Kaj pa, če bi začeli razmišljati, da smo boljši od drugih, morda zato, ker imamo kakšne prirojene sposobnosti ali posebne odgovornosti v Jehovovi organizaciji, ali pa zato, ker pri drugih vidimo napake in pomanjkljivosti? Takšne misli bi morali čim prej opustiti, saj v Svetem pismu piše: »Ljubezen je potrpežljiva; ljubezen je prijazna in nikomur ne zavida. Ljubezen se nikoli ne baha, ni domišljava, ni nesramna; nikoli ni sebična, ni hitro užaljena. Ljubezen si ne zapisuje krivic; se ne naslaja ob grehih drugih ljudi, ampak se veseli resnice.« (1. Kor. 13:4–6, The New English Bible)

Imeti bi morali enako mišljenje, kakršno je imel apostol Pavel. Pavel je dejal, da je »Kristus Jezus prišel na svet rešit grešnike«, in nato dodal: »Med katerimi sem jaz največji.« (1. Tim. 1:15)

Vprašanji za poglobljeno premišljevanje:

Ali se zavedam, da sem grešnik in da je moja rešitev odvisna od Jehovove nezaslužene dobrotljivosti? Ali pa imam zaradi dolgoletne zveste službe, prednostnih nalog v Božji organizaciji ali pa naravnih sposobnosti občutek, da sem nekaj več od drugih?

 2. Farizeji so na druge hoteli narediti vtis z javnim razkazovanjem svoje pravičnosti. Želeli so si ugleda in laskavih nazivov.

Jezus pa je posvaril: »Vse, kar delajo, delajo zato, da bi jih videli ljudje. Povečujejo si namreč škatlice z odlomki iz Svetih spisov, ki jih nosijo za zaščito, in podaljšujejo resice na oblačilih. Radi imajo najvidnejša mesta pri večerjah, prve sedeže v sinagogah, to, da jih ljudje na trgih pozdravljajo in da jih imenujejo ‚rabi‘.« (Mat. 23:5–7) Primerjaj njihov vedenjski vzorec z Jezusovim. Čeprav je bil Jezus popoln Božji sin, je bil ponižen. Ko ga je neki človek imenoval »dobri«, mu je rekel: »Zakaj me imenuješ dobri? Nihče ni dober razen enega, Boga.« (Mar. 10:18) Ob neki drugi priložnosti je Jezus svojim učencem umil noge in tako dal svojim sledilcem zgled ponižnosti. (Jan. 13:1–15)

Pravi kristjan bi moral služiti sovernikom. (Gal. 5:13) Še posebej bi se v tem morali potruditi tisti, ki želijo izpolniti pogoje za nadzorniško službo v občini. To, da se kdo »poteguje za nadzorniško službo«, je povsem primerno, toda motiv za ta njegov cilj bi morala biti želja pomagati drugim. Pri tej »službi« ne gre za položaj, ki bi prinašal poseben ugled ali oblast. Tisti, ki služijo kot nadzorniki, bi morali biti »ponižnega srca«, kakor je bil Jezus. (1. Tim. 3:1, 6; Mat. 11:29)

Vprašanja za poglobljeno premišljevanje:

Ali se skušam prikupiti komu, ki je na kakem odgovornem položaju v občini, ker morda upam, da bom potem v občini več veljal ali da bom dobil kakšno dodatno prednostno nalogo? Ali si prizadevam predvsem za tiste vrste Božje službe, za katere se zdi, da prinašajo priznanje in hvalo? Skratka, ali skušam pred drugimi blesteti?

 3. Zaradi pravil in izročil, ki so jih postavljali farizeji, je bilo navadnim ljudem ravnanje po Postavi v breme.

Mojzesova postava je okvirno določala, kako naj bi Izraelci častili Jehova. V njej ni bilo prav vsake podrobnosti. Postava je na primer prepovedovala delati na šabat, ni pa izrecno določala, kaj spada k delu in kaj ne. (2. Mojz. 20:10) Farizeji so skušali takšne domnevne »luknje v zakonu« zapolniti s svojimi zakoni, razlagami in izročili. Pravil, ki so jih samovoljno postavili farizeji, Jezus ni upošteval, ravnal pa se je po Mojzesovi postavi. (Mat. 5:17, 18; 23:23) Gledal je dlje od črke Postave. Prepoznal je duha, ki je vel iz Postave, ter potrebo po usmiljenju in sočutju. Bil je razumen, celo takrat ko so ga njegovi sledilci razočarali. V noči, ko je bil aretiran, so denimo trije od njegovih apostolov večkrat zaspali, čeprav jih je rotil, naj ostanejo budni. Kljub temu je sočutno pripomnil: »Duh je sicer voljan, toda meso je šibko.« (Mar. 14:34–42)

Vprašanji za poglobljeno premišljevanje:

Ali uvajam lastna toga pravila oziroma spreminjam osebna mnenja v zakone? Ali sem v tem, kar pričakujem od drugih, razumen?

Razmislimo, kakšno nasprotje je bilo med tem, kar je učil Jezus, in tem, kar so učili farizeji. Ali pri sebi opaziš kaj, v čemer bi se lahko popravil? Če opaziš, zakaj se ne bi odločil, da boš to tudi storil?

[Slika na strani 28]

Farizeji so nosili škatlice z odlomki iz Svetih spisov. (Mat. 23:2, 5)

[Slike na strani 29]

V nasprotju s ponosnimi farizeji ponižni krščanski starešine služijo drugim.

[Slika na strani 30]

Ali si v tem, kar pričakuješ od drugih, razumen, tako kakor je bil Jezus?