»Prerokovanje namreč ni nikoli prišlo po človeški volji, ampak so ljudje govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh.« (2. PET. 1:21)

1. Zakaj potrebujemo navdihnjeno Božjo Besedo?

OD KOD prihajamo? Zakaj smo tukaj? Kam gremo? Zakaj je svet takšen, kot je? Kaj se zgodi z nami, ko umremo? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo ljudje povsod po svetu. Le kako bi lahko izvedeli odgovore na ta in druga pomembna vprašanja, če ne bi imeli navdihnjene Božje Besede? Brez Svetega pisma bi se lahko učili skoraj samo iz lastnih izkušenj. Toda če bi se učili zgolj iz lastnih izkušenj, ali bi sploh kdaj okusili to, kar je do »Jehovove postave« čutil psalmist? (Beri Psalm 19:7.)

2. Kaj nam bo pomagalo, da ne bi nikoli nehali ceniti Biblije, tega dragocenega Božjega darila?

² Žalostno je, da nekateri dovolijo, da se jim ljubezen, ki so jo sprva gojili do biblijske resnice, ohladi. (Primerjaj Razodetje 2:4.) Nič več ne živijo tako, kakor ugaja Jehovu. (Iza. 30:21) Ni treba, da se to zgodi nam. Lahko si prizadevamo, in bi si tudi morali, da ne bi nikoli nehali ceniti Biblije in njenih naukov. Biblija je pomembno darilo, ki smo ga prejeli od našega ljubečega Stvarnika. (Jak. 1:17) Kaj nam bo pomagalo, da bomo še bolj cenili »Božjo besedo«? Bistveno je, da razmislimo, kako so bili pisci vodeni pri pisanju Svetega pisma. Med drugim to pomeni, da se spomnimo nekaterih od številnih dokazov, ki potrjujejo, da je ta knjiga navdihnjena. In to dvoje bi nas moralo spodbuditi, da bi Božjo Besedo brali vsak dan ter udejanjali njene nasvete. (Heb. 4:12)

KAKO »JIH JE VODIL SVETI DUH«?

3. Kako je preroke in biblijske pisce »vodil sveti duh«?

³ Biblijo je v obdobju 1610 let – od leta 1513 pr. n. št. do leta 98 n. št. – pisalo kakih 40  različnih mož. Nekateri od njih so bili preroki in jih je »vodil sveti duh«. (Beri 2. Petrovo 1:20, 21.) Grški izraz, ki se prevaja z »voditi«, pomeni tudi »prenašati oziroma nositi iz enega mesta na drugo« in se »lahko prevaja različno: premikati, gnati, pustiti se premikati«. * V Apostolskih delih 27:15 je ta izraz uporabljen v opisu ladje, ki jo je zajel veter in jo nosil oziroma gnal v določeno smer. Biblijske preroke in pisce je sveti duh vodil v tem smislu, da je Bog komuniciral z njimi, jih motiviral in usmerjal s svojo dejavno silo. Glede na vse to niso zapisovali svojih misli, ampak Božje. Navdihnjeni preroki in pisci včasih niso niti poznali pomena tega, kar so prerokovali ali pisali. (Dan. 12:8, 9) Res je, »celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga«, in ne vsebujejo človeških mnenj. (2. Tim. 3:16)

4.–6. Kako je Jehova prenesel svoje sporočilo biblijskim piscem? Ponazori.

⁴ Kako pa je Bog prenesel svoje sporočilo biblijskim piscem po svetem duhu? Ali so ga prejeli besedo za besedo ali zgolj v obliki misli, ki so jih nato lahko izrazili s svojimi besedami? Pomislimo, kako lahko neki poslovnež sestavi pismo. Kadar je točna ubeseditev pomembna, napiše pismo sam ali pa ga besedo za besedo narekuje svoji tajnici. Ona ga torej natipka in poslovnež se nanj samo še podpiše. Kdaj drugič pa tajnici pove le glavne misli in ona potem sestavi pismo v lastnem stilu in s svojimi besedami. Poslovnež ga zatem morda pregleda in tajnici pove, ali je treba kar koli spremeniti. Na koncu se še podpiše in pismo velja za njegovo.

⁵ Podobno je bilo pri pisanju Svetega pisma. Nekateri deli so bili napisani »z Božjim prstom«. (2. Mojz. 31:18) Jehova je, kadar je bila točna ubeseditev zelo pomembna, piscem tudi narekoval. V 2. Mojzesovi 34:27 denimo beremo: »Jehova je Mojzesu nadalje rekel: ‚Zapiši si te besede, saj na podlagi teh besed sklepam s teboj in Izraelom zavezo.‘« Tudi preroku Jeremiju je Jehova rekel: »Zapiši si v knjigo vse besede, ki ti jih bom govoril.« (Jer. 30:2)

⁶ Največkrat pa v srce in um biblijskih piscev niso bile čudežno prenesene posamezne besede, ampak misli, ki so jih potem ti pisci lahko izrazili z lastnimi besedami. »Pridigar si je prizadeval najti prijetne besede in točno zapisati besede resnice,« piše v Pridigarju 12:10. Evangelijski pisec Luka je glede dogodkov, ki jih je zapisal, dejal: »Vse od začetka [sem] natančno raziskal, da jih v logičnem zaporedju napišem.«  (Luk. 1:3) Bog je po svojem svetem duhu skrbel, da na njegovo sporočilo ni kvarno vplivala nepopolnost ljudi.

7. Kako se iz tega, da je Bog za pisanje Svetega pisma uporabil ljudi, vidi njegova modrost?

⁷ Iz tega, da je Bog za pisanje Svetega pisma uporabil ljudi, se vidi, kako zelo moder je. Besede ne sporočajo le informacij, temveč tudi čustva in občutke. Kaj pa, če bi Jehova za pisce uporabil angele? Ali bi lahko s človeškega vidika prikazali čustva, kot so strah, žalost in razočaranje, čustva, ki so tako značilna za ljudi? Bog je s tem, da je nepopolnim ljudem dovolil, da so s svojimi besedami izrazili misli, ki so jih prejeli po svetem duhu, svoje sporočilo obogatil s toplino in raznolikostjo, obenem pa je tako poskrbel, da se to sporočilo dotakne človekovih čustev in občutkov.

NE SPREGLEJMO DOKAZOV

8. Zakaj lahko rečemo, da je Biblija drugačna od vseh drugih verskih knjig?

⁸ Obstaja obilo dokazov, da je Biblija navdihnjena Božja Beseda. Nobena druga verska knjiga nas ne seznani z Bogom toliko kakor Biblija. Med hindujske spise na primer spadajo knjige z vedskimi himnami, ki vsebujejo tudi zbirko komentarjev k tem himnam, filozofske razprave, znane kot Upanišade, ter epa Ramajana in Mahabharata. Del Mahabharate je Bhagavadgita, knjiga, ki vsebuje moralni pouk. Zbirka svetih spisov v budizmu se imenuje Tipitaka (Tri zbirke). Ena zbirka večinoma razpravlja o pravilih in predpisih za življenje v skupnosti, namenjenih menihom in nunam. Druga zbirka se povečini ukvarja z budističnimi nauki. Tretja zbirka pa je zapis tega, kar je učil Buda. Buda zase ni nikoli trdil, da je bog, pravzaprav je o Bogu govoril zelo malo. Konfucijanski spisi so mešanica zapisov dogodkov, moralnih pravil, magičnih formul in pesmi. Sveta knjiga islama sicer uči vero v enega Boga in ga predstavlja kot takšnega, ki je vseveden in sposoben videti v prihodnost, toda Božjega imena, Jehova, ki se v Bibliji pojavi več tisočkrat, niti ne omeni.

9., 10. Kaj se lahko o Bogu naučimo iz Biblije?

⁹ Večina verskih knjig o Bogu ne pove veliko, če sploh kaj, Biblija pa nas dobro seznani z Bogom Jehovom in njegovimi deli. Približa nam mnoge vidike Jehovove osebnosti. Sveto pismo nam odkriva, da Jehova ni le vsemogočen, moder in pravičen Bog, ampak tudi Bog, ki nas zelo ljubi. (Beri Janez 3:16; 1. Janezovo 4:19.) Poleg tega v Bibliji piše: »Bog ni pristranski, temveč [. . ] mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apd. 10:34, 35) To resnico deloma potrjuje razširjenost Biblije. Jezikoslovci ocenjujejo, da se danes na svetu govori kakih 6700 jezikov, približno 100 od teh pa pokriva 90 odstotkov prebivalstva. Kljub temu je Biblija deloma ali v celoti prevedena v več kot 2400 jezikov. Skoraj vsak človek na  svetu lahko v svojem jeziku bere vsaj kak njen del.

¹⁰ Jezus je rekel: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.« (Jan. 5:17) Jehova je Bog »od vekomaj do vekomaj«. Pomisli torej na vsa Božja dela! (Ps. 90:2) Samo v Bibliji so zapisana Božja pretekla in sedanja dela; ta knjiga pa nam razkriva tudi, kaj bo Bog storil v prihodnosti. Poleg tega iz Svetega pisma izvemo, kaj Bogu ugaja in kaj ne ter kako se lahko z njim zbližamo. (Jak. 4:8) Nikoli ne dopustimo, da bi se zaradi lastnih interesov ali skrbi oddaljili od njega.

11. Kako bi opisal obširno in zanesljivo modrost, ki jo najdemo na straneh Biblije?

¹¹ V Bibliji najdemo obširno in zanesljivo modrost, kar prav tako priča o tem, da ta knjiga prihaja od višjega vira. Apostol Pavel je napisal: »Kdo je spoznal Jehovov um, da bi ga poučil?« (1. Kor. 2:16) Ta vrstica temelji na vprašanju, ki ga je ljudem svojih dni postavil prerok Izaija. Vprašal je: »Kdo je izmeril Jehovovega duha? Kdo mu lahko svetuje in ga o čemer koli pouči?« (Iza. 40:13) Odgovor se seveda glasi: Nihče. Zato ni nič čudnega, da upoštevanje svetopisemskih nasvetov glede zakonske zveze, vzgoje otrok, sprostitve, izbire družbe, delavnosti, poštenosti in morale prinaša odlične rezultate! V Bibliji enostavno ni slabih nasvetov. Drugače pa je z ljudmi. Enostavno niso dovolj modri, da bi lahko dali nasvet, ki ne bi nikoli zastaral. (Jer. 10:23) Stalno se dogaja, da morajo svoje nasvete spreminjati in posodabljati, ko ugotovijo, da niso bili pravi. »Človeške misli,« piše v Bibliji, »so kakor sapa.« (Ps. 94:11)

12. Kaj je Biblija preživela v minulih stoletjih?

¹² Naslednji v vrsti dokazov, da je pravi Bog avtor Biblije, je povezan s tem, kar zgodovina odkriva o poskusih, da bi se njeno sporočilo uničilo. Leta 168 pr. n. št. si je sirski kralj Antioh IV. zastavil cilj, da bo poiskal vse navdihnjene knjige Postave in jih sežgal. Rimski cesar Dioklecijan je leta 303 n. št. odredil, da naj se porušijo mesta, kjer so se shajali kristjani, in sežgejo njihovi sveti spisi. To uničevanje je trajalo celo desetletje. Od 11. stoletja naprej so vodilno vlogo pri tem, da se ustavi širjenje svetopisemskega spoznanja, imeli papeži, saj so nasprotovali prevajanju Svetega pisma v jezike preprostega ljudstva. Toda Biblija je kljub takšnim poskusom Satana in njegovih pomagačev preživela vse do danes. Jehova ni nikomur dovolil, da bi uničil to njegovo darilo človeštvu.

DOKAZI, KI SO PREPRIČALI ŽE MNOGE

13. Katere dokaze o navdihnjenosti Biblije lahko poudarimo?

¹³ Obstajajo pa še drugi dokazi o navdihnjenosti Biblije: njena notranja skladnost, znanstvena točnost, izpolnjene prerokbe, neobičajna odkritost piscev, moč, da spremeni človekovo življenje, zgodovinska točnost in zadovoljujoči odgovori na vprašanja, omenjena v prvem odstavku. Poglejmo, kaj je nekaterim posameznikom pomagalo uvideti, da je Sveto pismo knjiga od Boga.

14.–16. a) Kaj je muslimana, hindujko in žensko, ki je dvomila o obstoju Boga, prepričalo, da je Biblija božanskega izvora? b) Katere dokaze, ki pričajo o navdihnjenosti Biblije, najraje uporabljaš na oznanjevanju?

¹⁴ Enver * je odraščal v neki bližnjevzhodni državi in je bil musliman. Ko je začasno živel v Severni Ameriki, so ga na domu obiskali Jehovove priče. »V tistem času,« pravi Enver, »sem imel negativno  mnenje o krščanskih verah, in sicer zaradi križarskih pohodov in inkvizicije. Toda ker sem bolj vedoželjne narave, sem privolil v biblijski pouk.« Enver se je kmalu zatem vrnil v svojo domovino in izgubil stik s Pričami. Leta kasneje se je preselil v Evropo in tam spet začel preučevati Biblijo. Na koncu je rekel naslednje: »Izpolnitev biblijskih prerokb, notranja skladnost Svetega pisma, to, da si Biblija ne nasprotuje, in ljubezen med Jehovovimi častilci, vse to me je prepričalo, da je Biblija Božja Beseda.« Enver se je krstil leta 1998.

¹⁵ Šestnajstletna Aša izhaja iz verne hindujske družine. »Molila sem samo takrat, ko sem bila v templju ali ko sem preživljala težke čase,« pravi, »ko pa mi je v življenju šlo vse dobro, na Boga nisem niti pomislila.« Nadalje še pove: »Toda ko so na moja vrata potrkali Jehovove priče, se mi je življenje obrnilo za 180 stopinj.« Aša je začela preučevati Sveto pismo in Boga sprejela za prijatelja. Kaj jo je prepričalo, da je Biblijo navdihnil Bog? Takole pravi: »Biblija je odgovorila na vsako moje vprašanje. Pomagala mi je spoznati to, da mi ni treba videti Boga, da bi lahko verjela vanj – ni mi treba v tempelj in se prikloniti pred malikom.«

¹⁶ Paula je bila vzgojena v katoliški veri, toda ko je odrasla, je začela dvomiti o obstoju Boga. Nato pa se je nekaj zgodilo. »Srečala sem prijatelja, ki ga nisem videla več mesecev,« pravi. »To je bilo v obdobju hipijev. Opazila sem, kako zelo se je spremenil – zdaj je bil urejen in srečen – in ga vprašala: ‚Kaj pa se je zgodilo s teboj? Kje si bil?‘ Rekel je, da preučuje Sveto pismo z Jehovovimi pričami in mi začel oznanjevati.« Pauli, ki je nekoč dvomila o obstoju Boga, je to, da je videla, kolikšno moč imajo svetopisemske resnice, vzbudilo zanimanje za biblijsko sporočilo in je Biblijo sprejela za navdihnjeno od Boga.

»TVOJA BESEDA JE SVETILKA MOJI NOGI«

17. Kako ti lahko pomaga vsakodnevno branje Biblije in poglobljeno razmišljanje o prebranem?

¹⁷ Biblija je sijajno darilo, ki nam ga je Jehova priskrbel po svojem svetem duhu. Če jo boš z užitkom bral vsak dan, jo boš še bolj vzljubil, prav tako pa tudi njenega Avtorja. (Ps. 1:1, 2) Vsakič, preden začneš preučevati, se obrni k Bogu v molitvi in ga prosi, naj po svojem duhu usmerja tvoje misli. (Luk. 11:13) V Bibliji so zapisane Božje misli, in če o prebranem poglobljeno razmišljaš, se lahko naučiš razmišljati po Božje.

18. Zakaj se želiš še naprej učiti iz Biblije?

¹⁸ Še naprej rasti v točnem spoznanju resnice in hkrati živi po tem, kar se učiš. (Beri Psalm 119:105.) Pozorno glej v Sveto pismo, kakor bi se ogledoval v ogledalu. Če opaziš, da bi moral pri sebi kaj spremeniti, to tudi stori. (Jak. 1:23–25) Božja Beseda naj ti bo kakor meč, s katerim boš branil svoje prepričanje in odstranjeval krive nauke iz src krotkih ljudi. (Efež. 6:17) Pri vsem tem pa bodi hvaležen, da je preroke in može, ki so pisali Biblijo, resnično »vodil sveti duh«.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

Biblijo beri vsak dan in njenega Avtorja boš še bolj vzljubil.

[Slika na strani 26]

Pismo pripišemo tistemu, ki ga je podpisal.