Prijaznost odžene zagrenjenost

NEKA starejša gospa na Nizozemskem je bila še posebej neprijazna, ko sta z dobro novico o Kraljestvu k njej pristopila zakonca George in Manon. Izvedela sta, da je izgubila že dva moža in sina ter da trpi za hudim artritisom. Med pogovorom se je sicer nekoliko pomirila, vendar prave prijaznosti ni pokazala.

Kljub temu je George predlagal Manon, da se vrneta k tej gospe s šopkom rož, saj je bila videti tako zelo osamljena in zagrenjena. Ko sta to storila, je bila gospa Rie prijetno presenečena. Toda prišla sta ravno takrat, ko ni imela časa, zato so se dogovorili za drugič. Ko sta jo George in Manon obiskala ob dogovorjenem času, ni bilo nikogar doma. Čeprav sta kasneje poskusila priti do nje ob različnih urah, je nikoli nista našla doma. Pričela sta celo razmišljati, da se ju ogiba.

Nekega dne pa je George končno našel Rie doma. Opravičila se je, ker se ni držala dogovora, in pojasnila, da je bila v bolnišnici. »Ampak ne boste verjeli, kaj sem storila po vajinem odhodu,« je rekla. »Začela sem brati Biblijo!« Sledil je prijeten pogovor in z njo se je začel biblijski pouk.

Rie se je med preučevanjem Svetega pisma iz zagrenjene gospe prelevila v srečno in prijazno damo. Čeprav ni mogla od doma, je o svoji novonajdeni veri takoj začela govoriti vsakomur, ki jo je obiskal. Slabo zdravje ji ni dopuščalo, da bi redno prihajala na shode, toda vesela je bila, da so jo obiskovali bratje in sestre. Na dan, ko je dopolnila 82 let, se je na okrajnem zboru krstila in s tem simbolizirala svojo posvetitev Bogu.

Ko je le nekaj mesecev zatem umrla, so našli pesem, ki jo je napisala. V njej je opisala grenkobo osamljenosti v starosti in poudarila, kako pomembna je prijaznost. »Ob branju te pesmi sem bila res ganjena,« pravi Manon, »in tako srečna sem, da naju je Jehova spodbudil, da sva bila do nje prijazna.«

Da, Jehova nas s svojim zgledom spodbuja, da bi izkazovali takšno ljubezen in prijaznost. (Efež. 5:1, 2) Če se »priporočamo za Božje služabnike [. . ] s prijaznostjo«, bo naše oznanjevanje obrodilo sadove. (2. Kor. 6:4, 6)