»Iskreno [si] prizadevajte ohranjati enotnost duha.« (EFEŽ. 4:3)

1., 2. Kakšen je Jehovov namen z zemljo in človeštvom?

DRUŽINA. Na kaj te spomni ta beseda? Na toplino? Na srečo? Na vzajemno prizadevanje za skupni cilj? Na varen pristan, v katerem so idealni pogoji za rast, učenje in izmenjavo mnenj? Če si del ljubeče družine, te verjetno spomni na vse to. Ustanovitelj družinske ureditve je sam Jehova. (Efež. 3:14, 15) In njegov namen je bil, da bi vsa njegova stvarjenja v nebesih in na zemlji uživala varnost, si medsebojno zaupala in živela v pravi enotnosti.

² Potem ko sta Adam in Eva grešila, ljudje niso bili več del Božje vesoljne družine. Vseeno pa to ni preprečilo izpolnitve Jehovovega namena. Bog bo poskrbel, da bo potomstvo Adama in Eve napolnilo rajsko zemljo. (1. Mojz. 1:28; Iza. 45:18) In uredil je vse potrebno, da bi ta svoj namen uresničil. Številne podrobnosti glede tega najdemo v Bibliji, v Pismu Efežanom, ki govori predvsem o enotnosti. Poglejmo si nekaj vrstic iz te biblijske knjige, da bi se poučili o tem, kako lahko podpremo Jehovov namen, da zedini svoja stvarjenja.

»UPRAVLJANJE ZADEV«

3. Kaj je Božje upravljanje zadev, ki je omenjeno v Efežanom 1:10, in kdaj se je začela prva faza tega upravljanja?

³ To, kar Jehova dela, je v soglasju z njegovim namenom. Zato je »ob koncu določenih časov« poskrbel za »upravljanje zadev« – za sredstvo, po katerem bo zedinil vsa svoja razumna stvarjenja. (Beri Efežanom 1:8–10.) To upravljanje bo svoj cilj doseglo v dveh fazah. Prva faza je priprava občine maziljencev na življenje v nebesih pod  duhovnim vodstvom Jezusa Kristusa. Ta faza se je začela ob binkoštih leta 33 n. št., ko je Jehova začel zbirati tiste, ki bodo vladali s Kristusom v nebesih. (Apd. 2:1–4) Ker so maziljenci na temelju Kristusove odkupne žrtve razglašeni za pravične za življenje, rade volje priznavajo, da jih je Bog posvojil in so zato »Božji otroci«. (Rim. 3:23, 24; 5:1; 8:15–17)

4., 5. Katera je druga faza upravljanja zadev?

⁴ Druga faza je priprava ljudi na življenje v raju na zemlji pod vlado Kristusovega Mesijanskega kraljestva. Prvi del te skupine ljudi je »velika množica«. (Raz. 7:9, 13–17; 21:1–5) Tej množici se bodo med tisočletno vlado pridružile še milijarde obujenih. (Raz. 20:12, 13) Samo zamislite si, koliko novih priložnosti za to, da dokažemo našo enotnost, bomo takrat imeli! Ob koncu tisočletja bo »to, kar je na zemlji« – velika množica in tisti, ki bodo obujeni – še zadnjič preizkušeno. Tiste, ki se bodo izkazali zveste, bo Bog posvojil in bodo zemeljski »Božji otroci«. (Rim. 8:21; Raz. 20:7, 8)

⁵ Danes potekata obe fazi Božjega upravljanja zadev, torej priprava na nebeško življenje in priprava na življenje v raju na zemlji. Kako pa lahko kot posamezniki podpiramo Božje upravljanje zadev?

OHRANJAJMO »ENOTNOST DUHA«

6. Kako je iz Svetega pisma razvidno, da se moramo kristjani med seboj družiti?

⁶ Iz Svetega pisma je razvidno, da se moramo kristjani zbirati v dobesednem pomenu. (1. Kor. 14:23; Heb. 10:24, 25) K temu spada veliko več od tega, da smo nekaj časa skupaj v istem prostoru, kot to velja za ljudi, ki gredo v trgovino ali v športno dvorano. Prava enotnost pomeni več kot to. Takšno enotnost dosežemo, kadar upoštevamo Jehovova navodila in dopustimo, da nas oblikuje Božji sveti duh.

7. Kaj pomeni »ohranjati enotnost duha«?

⁷ Čeprav nas je Jehova razglasil za pravične, maziljence kot sinove in druge ovce kot prijatelje, se bodo, dokler bomo živeli v tej stvarnosti, tu in tam med brati in sestrami pojavila nesoglasja. (Rim. 5:9; Jak. 2:23) Če se to ne bi dogajalo, ne bi potrebovali navdihnjenega nasveta »Prenašajte se med seboj«. Toda kaj moramo delati, da bi živeli v enotnosti z brati in sestrami? Razvijati moramo ponižnost in blagost. Poleg tega nas Pavel spodbuja, naj si iskreno prizadevamo »ohranjati enotnost duha in živeti v miru«. (Beri Efežanom 4:1–3.) Ta nasvet lahko med drugim upoštevamo tako, da dopustimo Božjemu duhu, da deluje v nas in obrodi svoj sad. V nasprotju z deli mesa, ki so vedno razdiralna, ta sad premošča nesoglasja med posamezniki.

8. Zakaj lahko rečemo, da dela mesa ustvarjajo plodna tla za neenotnost?

⁸ Bodi pozoren na to, kako »dela mesa« ustvarjajo plodna tla za neenotnost. (Beri Galačanom 5:19–21; glej tudi pdč.op.) Nečistovanje tistega, ki to počne, oddalji od Jehova in občine. Prešuštvo lahko kruto loči otroke od staršev in nedolžnega zakonca od njegovega partnerja. Nečistost onemogoča posamezniku, da bi živel v enotnosti z Bogom in svojimi najbližjimi. Kdor želi zlepiti dva predmeta, ve, da morata biti obe površini čisti, da bi lepilo res prijelo. S predrznim vedenjem posameznik pokaže, da zaničuje Božje pravične zakone. Tudi vsa druga dela mesa, omenjena v pismu Galačanom ločujejo  ljudi med seboj in od Boga. Takšno ravnanje je povsem v nasprotju z Jehovovo osebnostjo.

9. Kako lahko ugotovimo, ali upoštevamo nasvet »iskreno [si] prizadevajte ohranjati enotnost duha«?

⁹ Zato se mora vsak od nas vprašati: »Ali si res iskreno prizadevam ‚ohranjati enotnost duha in živeti v miru‘? Kako se odzovem, kadar se s kom ne razumem ravno najbolje? Ali dam to vedeti širnemu občinstvu in upam, da bom na svojo stran pridobil več prijateljev? Ali od starešin pričakujem, da bodo posredovali v mojo korist, namesto da bi se sam kar najbolj potrudil obnoviti mir? Če vem, da ima kdo nekaj proti meni, ali se ga ogibam, da se mi z njim ne bi bilo treba pogovoriti o težavi?« Ali bi s takšnim ravnanjem pokazali, da podpiramo Jehovov namen, da se spet vse zbere v Kristusu?

10., 11. a) Kako pomembno je, da smo v miru z brati in sestrami? b) Kako lahko prispevamo k miru in duhovni blaginji?

¹⁰ Jezus je rekel: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar tam, pred oltarjem, in odidi. Najprej se s svojim bratom spravi, nato pa se vrni in daruj svoj dar. S tem, ki te toži, hitro urêdi zadeve.« (Mat. 5:23–25) Jakob je napisal, da »tisti, ki delajo za mir, sejejo v miroljubnih razmerah ter žanjejo sad pravičnosti«. (Jak. 3:17, 18) Če torej nismo v miru z drugimi, ne ravnamo pravično.

¹¹ Naj ponazorimo: Ocenjujejo, da bi lahko v nekaterih deželah, kjer je pustošila vojna, obdelovali 35 odstotkov več zemlje, če se prebivalcem ne bi bilo treba paziti kopenskih min. Ko takšna mina na polju eksplodira, pridelovalci tisto zemljo opustijo, vaščani ob tem izgubijo delo, mesta pa imajo manj hrane. Podobno je ovirana naša duhovna rast, če imamo lastnosti, ki motijo naš mir z brati in sestrami. Če pa smo hitro pripravljeni odpustiti in si prizadevamo za dobro drugih, ustvarjamo okolje, ki prinaša pravo blaginjo.

12. Kako nam starešine lahko pomagajo, da bi bili enotni?

¹² Močna sila, ki lahko prispeva k enotnosti, so tudi »darovi v obliki ljudi«. Ti nam pomagajo priti do »enotnosti v veri«. (Efež. 4:8, 13) Kadar starešine sodelujejo z nami v sveti službi ali pa nam na temelju Božje besede modro svetujejo, nam pomagajo, da napredujemo v oblačenju nove osebnosti. (Efež. 4:22–24) Ali v njihovih nasvetih vidiš, kako te Jehova  pripravlja na življenje v novem svetu pod vlado svojega Sina? Starešine, ali imate takrat, kadar skušate koga »naravnati«, v mislih isti cilj kot Jehova? (Gal. 6:1)

»BODITE PA DRUG DO DRUGEGA PRIJAZNI«

13. Kakšne bi bile posledice, če ne bi upoštevali nasveta, ki ga najdemo v Efežanom 4:25–32?

¹³ V Efežanom 4:25–29 so omenjene reči, ki jih ne bi smeli početi. Ne bi smeli na primer lagati, se hudo jeziti, biti leni, niti ne bi smeli grdo govoriti, ampak bi morale biti naše besede dobre in krepilne. Če kdo ne bi upošteval tega nasveta, bi žalostil Božjega svetega duha, saj je ta duh sila, ki spodbuja enotnost. (Efež. 4:30) Za ohranjanje miru in enotnosti je prav tako zelo pomembno, da upoštevamo to, kar je Pavel napisal v nadaljevanju: »Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred. Bodite pa drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte, kakor je tudi Bog po Kristusu velikodušno odpustil vam.« (Efež. 4:31, 32)

14. a) Na kaj namigujejo besede »Bodite pa drug do drugega prijazni«? b) Kaj nam bo pomagalo biti prijazni?

¹⁴ Besede »Bodite pa drug do drugega prijazni«, namigujejo na to, da morda nismo vedno prijazni in da se moramo mogoče v tem izboljšati. Vsekakor je prav, da se naučimo občutke drugih dajati pred svoje lastne! (Fil. 2:4) Morda nas mika, da bi rekli kaj, kar bi izzvalo smeh oziroma bi bilo slišati pametno, toda ali bi s tem pokazali prijaznost? Če bomo o tem razmislili vnaprej, bomo lažje prijazni.

UČIMO SE LJUBEZNI IN SPOŠTOVANJA V DRUŽINI

15. Na kateri vidik Kristusovega ravnanja z občino je Pavel meril v Efežanom 5:28?

¹⁵ Biblija primerja Kristusov odnos do občine z moževim odnosom do žene. Ta primerjava bi nas morala takoj spomniti na to, da naj bi v zakonski zvezi mož vodil in ljubil svojo ženo ter skrbel zanjo, in na to, da naj bi se žena možu podrejala. (Efež. 5:22–33) Pavel je napisal: »Enako bi morali tudi možje ljubiti svojo ženo kakor svoje telo.« Na kaj pa je meril, ko je rekel »enako«? (Efež. 5:28) Pred tem je usmeril pozornost na to, kako »je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo« ter jo »očistil s kopeljo vode, z besedo«. Potemtakem mora mož skrbeti za to, da svojo družino duhovno hrani, saj le tako lahko dela skladno z Jehovovim namenom, da se spet vse zbere v Kristusu.

16. Kaj dobrega se doseže s tem, da starši doma izpolnjujejo svoje svetopisemske odgovornosti?

¹⁶ Dobro je, da se starši stalno zavedajo, da opravljajo nalogo, ki so jo dobili od Jehova. Žal pa v današnjem svetu mnogi nimajo »naravne naklonjenosti«. (2. Tim. 3:1, 3) Številni očetje se izmikajo svoji odgovornosti, s tem pa svoje otroke spravljajo v veliko žalost in jim povzročajo škodo. Toda Pavel je krščanskim očetom svetoval: »Ne dražite svojih otrok, temveč jih vzgajajte, tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo.« (Efež. 6:4) Le kje drugje kot v družini se otroci začnejo učiti ljubezni in spoštovanja oblasti? Starši, ki svoje otroke o tem dobro poučijo, delajo v soglasju z Jehovovim upravljanjem zadev. Če je naš dom ljubeče zavetje, v  katerem ni prostora za jezo, srd in žaljivo govorjenje, damo svojim otrokom pomemben pouk o tem, kako izkazovati ljubezen in spoštovati oblast. Tako jih pripravljamo na življenje v Božjem novem svetu.

17. Kaj potrebujemo, da bi se lahko upirali Hudiču?

¹⁷ Zavedati se moramo, da nam Hudič, ta, ki je prvi zmotil vesoljni mir, močno nasprotuje, ko si prizadevamo izpolnjevati Božjo voljo. Vse večje število razvez, življenje v dvoje brez poroke in dopuščanje porok med istospolnimi partnerji je nedvomno voda na Satanov mlin. Svojega vedenja ali mišljenja ne prilagajamo temu, kar vidimo v sodobni družbi. Naš vzornik je Kristus. (Efež. 4:17–21) Da bi se torej lahko uspešno upirali Hudiču in njegovim demonom, smo spodbujeni, naj si nadenemo »celotno Božjo bojno opremo«. (Beri Efežanom 6:10–13.)

»ŽIVITE V LJUBEZNI«

18. Kaj je bistveno za našo krščansko enotnost?

¹⁸ Za našo krščansko enotnost je bistvena ljubezen. Če bomo v srcu polni ljubezni do našega »enega Gospoda« Jezusa Kristusa, do našega »enega Boga« Jehova in do bratov in sester, bomo odločeni »ohranjati enotnost duha in živeti v miru«. (Efež. 4:3–6) Jezus je glede takšne ljubezni molil takole: »Ne prosim pa te samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bi bili vsi eno. Da bi bili, kakor si ti Oče zedinjen z menoj in jaz s teboj, tudi oni zedinjeni z nama [. . .]. In razodel sem jim tvoje ime in ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v zedinjenosti z njimi.« (Jan. 17:20, 21, 26)

19. Kaj si odločen delati?

¹⁹ Če v sebi kdaj doživljamo notranji boj zaradi svoje nepopolnosti, naj nas ljubezen spodbudi, da bomo v molitvi prosili Boga podobno kakor psalmist, ko je rekel: »Daj mi nerazdeljeno srce, da se bo balo tvojega imena!« (Ps. 86:11) Odločno se upirajmo Hudiču, ki se na vse pretege trudi, da bi nas odvrnil od našega ljubečega Očeta in tistih, ki so mu po volji. Marljivo si prizadevajmo posnemati »Boga kakor njegovi ljubljeni otroci« in živeti »v ljubezni«, najsibo v družini, na oznanjevanju ali pa v občini. (Efež. 5:1, 2)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 29]

Svoj dar je pustil pri oltarju in se šel spravit s svojim bratom.

[Slika na strani 31]

Starši, učite svoje otroke izkazovati spoštovanje.