»Četudi bi proti meni izbruhnila vojna, bi zaupal vanj.« (PS. 27:3)

1. Kaj nam bo pomagal razumeti 27. psalm?

ZAKAJ je kljub vse slabšim razmeram v svetu naša oznanjevalska dejavnost v porastu? Zakaj v tem delu z veseljem razdajamo svoj čas in moči, medtem ko mnogi čutijo posledice negotovih ekonomskih razmer? Kako lahko ostanemo pogumni, ko pa se mnogi drugi bojijo prihodnosti? Odgovore najdemo v navdihnjeni pesmi kralja Davida, zapisani v 27. psalmu.

2. Kaj se dogaja s človekom, ki v strahu trepeta, in o čem smo lahko prepričani?

² David ta psalm začne takole: »Jehova je moja luč in moja rešitev. Koga naj bi se bal? Jehova je utrdba mojega življenja. Pred kom naj bi trepetal?« (Ps. 27:1) Že sam občutek strahu lahko človeku jemlje moč, trepetanje v strahu pa še toliko bolj. Vendar ni upravičenega razloga, da bi v strahu trepetal nekdo, ki zaupa Jehovu. (1. Pet. 3:14) Vsak od nas, ki Jehova sprejme za svojo utrdbo, »bo prebival na varnem in ne bo živel v strahu pred nesrečo«. (Preg. 1:33; 3:25) Zakaj lahko to rečemo?

»JEHOVA JE MOJA LUČ IN MOJA REŠITEV«

3. V katerem smislu je Jehova naša luč, toda kaj moramo delati?

³ Metafora »Jehova je moja luč« opozarja na dejstvo, da nas Jehova osvobaja nevednosti in duhovne teme. (Ps. 27:1) Dobesedna luč nam lahko odkrije nevarnost ali oviro na naši poti, vendar je ne odstrani. Zato se moramo na to, kar zagledamo pred seboj, odzvati preudarno. Podobno nam Jehova odkriva osnovni pomen svetovnih dogodkov. Opozarja nas pred nevarnostmi v tej stvarnosti. Priskrbel nam je biblijska načela, ki so vselej uporabna, vendar moramo to, kar se učimo, tudi udejanjati. Psalmist je  rekel: »Tvoja zapoved me dela modrejšega od mojih sovražnikov [. . .]. Pridobil sem si več uvida kakor vsi moji učitelji.« Če upoštevamo biblijska načela, si lahko tudi mi pridobimo veliko modrost. (Ps. 119:98, 99, 130)

4. a) Zakaj je David lahko s prepričanjem rekel »Jehova je [. . .] moja rešitev«? b) Kdaj se bo Jehova še posebej izkazal kot naša rešitev?

⁴ To, kar je David napisal v Psalmu 27:1, nam odkriva, da je ohranil v spominu pretekle okoliščine, v katerih ga je rešil Jehova. Jehova ga je na primer rešil »iz levjih in medvedjih šap«. Naklonil mu je tudi zmago nad velikanom Goljatom. Kasneje je kralj Savel skušal Davida prebosti s sulico, toda Jehova ga je vsakič rešil. (1. Sam. 17:37, 49, 50; 18:11, 12; 19:10) Nič čudnega, da je David lahko s prepričanjem rekel: »Jehova je [. . .] moja rešitev.« Jehova bo svojim služabnikom kmalu spet postal to, kar je bil Davidu – rešitev. Kako pa? Tako, da jih bo rešil v bližajoči se »veliki stiski«. (Raz. 7:14; 2. Pet. 2:9)

OHRANI V SPOMINU VSAK USPEH

5., 6. a) Kako je naš spomin povezan s tem, da si krepimo pogum? b) Kako nas opogumljajo pripovedi o tem, kako je Jehova pomagal svojim služabnikom?

⁵ Pomemben dejavnik, ki nam pomaga razvijati pogum, najdemo v Psalmu 27:2, 3. (Beri.) David se je spominjal dogodkov, v katerih mu je Jehova pomagal do rešitve. (1. Sam. 17:34–37) Ti spomini so ga navdali s prepričanjem, da se lahko spoprime tudi z najhujšimi stiskami. Ali so te tvoje izkušnje pripeljale do podobnih sklepov? Ali si denimo kdaj vneto molil glede kake težave, ki te je mučila, in nato videl, kako ti je Jehova dal modrost ali moč, da si jo premagal? Morda pa se spomniš, kako so bile odstranjene ovire, ki so ti jemale veselje v službi Jehovu, oziroma kako so se ti odprla velika vrata za delovanje. (1. Kor. 16:9) Kako nate vplivajo spomini na takšne dogodke? Ali te ne utrjujejo v prepričanju, da ti Jehova lahko pomaga premagati še veliko večje ovire oziroma prestati še večje stiske? (Rim. 5:3–5)

⁶ Kaj pa, če kaka vlada skuje zaroto proti Jehovovim pričam kot organizaciji, da bi jo uničila? V sodobnem času so si mnogi prizadevali storiti ravno to, vendar jim ni uspelo. Če se bomo  spominjali, kako je Jehova v preteklosti pomagal svojemu ljudstvu, bomo lahko z zaupanjem zrli v prihodnost. (Dan. 3:28)

CENI ČISTO ČAŠČENJE

7., 8. a) Kaj je David prosil Jehova, kot je to zapisano v Psalmu 27:4? b) Kaj je Jehovov veliki duhovni tempelj in kako v njem častimo Boga?

⁷ Naslednji pomembni dejavnik, ki nam pomaga razvijati pogum, je to, da imamo radi čisto čaščenje. (Beri Psalm 27:4.) V Davidovih dneh je »Jehovovo hišo« predstavljal shodni šotor. In David je bil tisti, ki je uredil vse potrebno za gradnjo veličastne tempeljske zgradbe, projekta, ki naj bi ga izpeljal njegov sin Salomon. Stoletja kasneje je Jezus odkril, da za Jehovu sprejemljivo čaščenje ne bo več potrebna imenitna zgradba, ki bi imela Božji blagoslov. (Jan. 4:21–23) Apostol Pavel je v Pismu Hebrejcem, od 8. do 10. poglavja, nakazal, da je leta 29 n. št., ko se je Jezus krstil in s tem pokazal, da je pripravljen izpolniti Jehovovo voljo, začel obstajati veliki duhovni tempelj. (Heb. 10:10) Veliki duhovni tempelj je ureditev, ki jo je Jehova vpeljal zato, da se mu lahko po veri v Jezusovo odkupno žrtev bližamo na njemu sprejemljiv način. Kako pa v tem templju častimo Jehova? Tako, da molimo »s pravim srcem in s popolno gotovostjo vere«, da brez omahovanja javno oznanjamo naše upanje in da takrat, ko se zberemo na občinskem shodu ali družinskem čaščenju, premišljujemo drug o drugem ter se bodrimo in spodbujamo. (Heb. 10:22–25) Če bomo cenili pravo čaščenje in vse, kar je z njim povezano, nas bo to krepilo v teh kritičnih zadnjih dneh.

⁸ Jehovovi zvesti služabniki povsod po svetu vedno več sodelujejo v oznanjevanju, se učijo novih jezikov in se preselijo tja, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih. S svojim ravnanjem odkrivajo, da imajo, tako kakor psalmist, tudi oni za Jehova samo eno prošnjo. Želijo gledati Jehovovo lepoto in sodelovati v sveti službi, pa naj se zgodi kar koli. (Beri Psalm 27:6.)

ZAUPAJ V BOŽJO POMOČ

9., 10. Kaj nam pove zagotovilo, zapisano v Psalmu 27:10?

⁹ David je s krepkimi in izbranimi besedami izrazil zaupanje v Jehovovo pomoč, ko je dejal: »Če bi me oče in mati zapustila, Jehova bi me sprejel.« (Ps. 27:10) Iz dogodkov, ki so omenjeni v 22. poglavju 1. Samuelove knjige, lahko sklenemo, da Davida njegovi starši niso zapustili. Toda danes se mnogim zgodi, da se jim njihovi družinski člani malodane odrečejo. Vendar številni tako pozabljeni najdejo pomoč in zaščito v toplem objemu krščanske občine.

¹⁰ Glede na to, da je Jehova pripravljen podpirati svoje služabnike, kadar jih drugi zapustijo – ali jim potem ne bo stal ob strani med kakršno koli drugo nadlogo? Morda nas na primer skrbi, kako bomo preskrbeli svojo družino, toda povsem smo lahko prepričani, da nam bo Jehova pomagal. (Heb. 13:5, 6) On razume okoliščine in potrebe vsakega svojega zvestovdanega služabnika.

11. Kakšen vtis lahko s tem, da zaupamo Jehovu, naredimo na druge? Povej primer.

¹¹ Razmislimo o Victorii, biblijski učenki iz Liberije. Ko je še preučevala, jo je moški, s katerim je živela, zapustil, tako da je ostala sama s tremi otroki. Čeprav ni imela ne doma ne službe, je še naprej duhovno napredovala in se krstila. Zatem je nekega dne njena 13-letna hčerka našla denarnico, polno denarja. Da ju ne bi premamila skušnjava, sta se odločili, da denarja ne bosta niti prešteli. Raje sta  takoj poiskali vojaka, ki je denarnico izgubil. Rekel jima je, da bi bil svet boljši in mirnejši, če bi bili vsi ljudje tako pošteni kot Jehovove priče. Victoria je vojaku v Bibliji pokazala Jehovovo obljubo o novem svetu. S svojo značajnostjo je nanj naredila takšen vtis, da ji je za nagrado dal precejšnjo vsoto denarja, ki ga je dobil nazaj. Res je, Jehovove priče zaradi svoje brezpogojne vere v to, da Jehova zna poskrbeti za svoje služabnike, slovijo po svoji izjemni poštenosti.

12. Kaj dokazujemo s tem, da Jehovu ne nehamo služiti, tudi če smo gmotno oškodovani? Povej primer.

¹² Pomislite tudi, kako se je moral počutiti Thomas, nekrščeni oznanjevalec iz Sierre Leone. Na neki osnovni šoli je začel delati kot učitelj, vendar plače ni dobival skoraj celo leto, ker še niso bile urejene vse zadeve v zvezi z njegovo zaposlitvijo. Kaj je bila zadnja zahteva, ki bi jo moral izpolniti, da bi začel prejemati plačo in da bi mu izplačali tudi vse plače za nazaj? Pogovor s šolskim upraviteljem, ki pa je bil duhovnik. Ta mu je pojasnil, da prepričanja Jehovovih prič v tej šoli niso sprejemljiva. Vztrajal je, da mora Thomas izbrati med službo in svojim svetopisemskim prepričanjem. Thomas je dal odpoved, se odrekel skoraj celoletnemu zaslužku in si našel drugo delo – začel je popravljati radijske sprejemnike in mobilne telefone. Drugi ljudje morda trepetajo v strahu, da bodo trpeli pomanjkanje, toda kot vidimo iz tega zgleda in številnih podobnih, imamo mi vse razloge, da zaupamo Stvarniku vsega in Zaščitniku svojega ljudstva.

13. Kako oznanjevalsko delo napreduje v deželah, v katerih ljudje nimajo veliko življenjskih sredstev?

¹³ V številnih deželah, v katerih so življenjske razmere težke, je pogosto tako, da so kraljestveni oznanjevalci še posebej dejavni. In zakaj je tako? Iz nekega podružničnega urada pišejo: »Mnogi stanovalci, ki sprejmejo biblijski pouk, nimajo zaposlitve in imajo zato čez dan več časa za preučevanje. Pa tudi bratje in sestre imajo več časa za oznanjevanje. Ljudem, še posebej tistim, ki živijo na področjih, kjer so razmere najslabše, ni treba govoriti, da živimo v zadnjih dneh; vidijo namreč, kakšne so razmere okoli njih.« Neki misijonar, ki že dobrih dvanajst let služi v deželi, v kateri vsak oznanjevalec vodi povprečno več kot tri biblijske pouke, piše: »Mnogi oznanjevalci živijo preprosto z malo premotitvami, zato jim običajno ostane več časa za oznanjevanje in vodenje biblijskih poukov.«

14. Kako vse lahko velika množica uživa Božjo zaščito?

¹⁴ Jehova je obljubil, da bo svojim častilcem kot skupini pomagal, jih ščitil  in jih reševal tako v fizičnem kot tudi v duhovnem pogledu, in mi mu zaupamo. (Ps. 37:28; 91:1–3) Množica, ki bo preživela »veliko stisko«, bo velika. (Raz. 7:9, 14) Bog bo torej to množico kot skupino ves čas varoval pred tem, da bi bila v teh zadnjih dneh, kolikor jih je še ostalo, iztrebljena. Priskrbel ji bo vse, kar potrebuje, da bi zdržala preizkušnje in ohranila dober odnos z njim. Svoje ljudstvo pa bo zaščitil tudi v zadnjem delu velike stiske.

»POUČI ME, JEHOVA, O SVOJI POTI«

15., 16. Kako nam koristi, če se ravnamo po Božjih navodilih? Povej primer.

¹⁵ Da bi ostali pogumni, se moramo nenehno poučevati o Jehovovih poteh. To je razvidno iz Davidove prošnje: »Pouči me, Jehova, o svoji poti in vodi me po stezi poštenosti, da bom obvarovan pred svojimi sovražniki.« (Ps. 27:11) Ravnati skladno s to molitvijo pomeni biti zelo pozoren na vsako svetopisemsko smernico, ki jo dobimo po Jehovovi organizaciji, in jo nemudoma upoštevati. Mnogi, ki so poravnali dolgove in prodali stvari, ki jih v resnici niso potrebovali, lahko potrdijo, da jim je udejanjanje modrega nasveta, naj poenostavijo svoje življenje, koristilo v sedanji ekonomski krizi. Ker niso finančno obremenjeni z imetjem, ki si ga ne morejo več privoščiti, lahko povečano oznanjujejo. Zato je dobro, da bi se vsak od nas vprašal: Ali takoj upoštevam vse, kar preberem v Svetem pismu in v publikacijah zvestega in preudarnega sužnja, tudi kadar moram za to kaj žrtvovati? (Mat. 24:45)

¹⁶ Če dovolimo Jehovu, da nas poučuje in vodi po stezi poštenosti, ne bomo imeli nobenega razloga za strah. Ko je neki redni pionir iz Združenih držav Amerike v službi zaprosil za delovno mesto, ki bi mu omogočalo, da bi on in njegova družina še naprej polnočasno služili, mu je nadrejeni dejal, da brez višješolske izobrazbe tega delovnega mesta ne bo nikoli dobil. Če bi se to zgodilo tebi, ali bi ti bilo žal, da se nisi nadalje izobraževal, ampak si raje izbral polnočasno službo? Dva tedna kasneje je ta nadrejeni izgubil svojo službo, njegov naslednik pa je brata vprašal, kakšne cilje ima. Brat mu je z veseljem pojasnil, da sta skupaj z ženo polnočasna služabnika Jehovovih prič in da želita to biti še naprej. Še preden je lahko povedal kar koli drugega, je nadrejeni odvrnil: »Se mi je zdelo, da ste vi nekako drugačni! Ko je bil moj oče na smrtni postelji, sta ga vsak dan obiskala dva od vaših sovernikov in mu brala iz Biblije. Obljubil sem si, da bom, če bom le kdaj imel priložnost, pomagal komu od Jehovovih prič.« Naslednje jutro je bil ta brat postavljen prav na tisto delovno mesto, ki mu ga prejšnji nadrejeni ni hotel dati. Tako je, če damo delo v prid Kraljestva na prvo mesto v življenju, Jehova drži svojo obljubo, da v gmotnem pogledu ne bomo ostali nepreskrbljeni. (Mat. 6:33)

BREZ VERE IN UPANJA NE GRE

17. Kaj nam bo pomagalo, da bomo z zaupanjem gledali v prihodnost?

¹⁷ David nadalje poudari, da potrebujemo vero in upanje. Takole pravi: »Če ne bi veroval, da bom videl Jehovovo dobroto v deželi živih, kje bi bil zdaj?« (Ps. 27:13) In res, le kje bi bili, če ne bi imeli upanja, ki ga daje Bog, in če ne bi cenili tega, kar je zapisano v 27. psalmu! Zato zdaj, ko se bližamo dogodkom, ki bodo vodili v harmagedon, še naprej polni zaupanja v molitvah prosimo za moč in rešitev. (Beri Psalm 27:14.)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Davidu je spomin na to, kako ga je Jehova reševal, dajal moč.

[Slika na strani 25]

Ali na ekonomsko stisko gledamo kot na priložnost, da več časa namenimo oznanjevanju?