»Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. JAN. 5:3)

1. Kako Jehova gleda na svobodo in kako je to pokazal pri ravnanju z Adamom in Evo?

JEHOVA je edini, ki ima absolutno svobodo. Vendar je nikoli ne zlorabi. Poleg tega svojim služabnikom ne gleda stalno pod prste, s čimer bi dajal vtis, da privošči svobodo samo sebi. Nasprotno, dal jim je svobodno voljo, ki jim omogoča, da se sami odločajo in da zadovoljujejo vse svoje primerne želje. Bog je denimo Adamu in Evi določil samo eno omejitev: prepovedal jima je jesti z »drevesa spoznanja dobrega in slabega«. (1. Mojz. 2:17) Pri izpolnjevanju volje svojega Stvarnika sta imela zares neverjetno svobodo!

2. Zakaj sta naša prastarša izgubila svobodo, ki sta jo dobila od Boga?

² Zakaj je Bog našima prastaršema podelil tolikšno svobodo? Oblikoval ju je po svoji podobi in jima dal vest, zato je upravičeno pričakoval, da ju bo ljubezen do njega, njunega Stvarnika, pravilno vodila. (1. Mojz. 1:27; Rim. 2:15) Žal pa Adam in Eva svojemu čudovitemu Življenjedajalcu nista bila hvaležna za svobodo, ki jima jo je dal. Raje sta izbrala svobodo, ki jima jo je ponudil Satan in jima ni pripadala – neodvisno sta se začela odločati o tem, kaj je prav in kaj ne. Toda naša prastarša s tem nista dobila več svobode, temveč sta sebe in svoje potomce prodala v sužnost grehu, kar je imelo pogubne posledice. (Rim. 5:12)

3., 4. Kako nas skuša Satan zavesti glede Jehovovih meril?

³ Če je Satan lahko popolna človeka in tudi več duhovnih stvarjenj navedel, da so zavrnili Božjo vrhovno oblast, lahko do tega pripravi tudi nas. Njegova taktika ostaja bolj ali manj ista. Hoče nas zavesti v mišljenje, da so Božja merila obremenjujoča in da smo zaradi njih v življenju prikrajšani za zabavo in  razburljive dogodke. (1. Jan. 5:3) Če smo takšnemu mišljenju vedno znova izpostavljeni, lahko zelo vpliva na nas. »Slaba družba je zelo vplivala name, še zlasti ker sem se bala imeti drugačno mnenje od vrstnikov,« je povedala 24-letna sestra, ki se je zapletla v spolno nemoralo. Mogoče si tudi ti že kdaj občutil oziroma občutila, kako močan utegne biti pritisk vrstnikov.

⁴ Žal pa lahko tu in tam do slabega vpliva vrstnikov pride tudi v krščanski občini. »Poznal sem nekaj mladih, ki so hodili na zmenke s posvetnimi fanti oziroma dekleti,« pravi neki mlad Pričevalec. »Nazadnje pa sem zgrožen ugotovil, da več ko sem bil z njimi, bolj sem jim postajal podoben. Moja duhovnost je začela trpeti. Na shodih nisem več užival v duhovni hrani, pa tudi na oznanjevanje sem šel zelo poredko. To je bil opozorilni znak, da se moram s temi prijatelji nehati družiti, in to sem tudi storil.« Ali se zavedaš, kolikšen vpliv lahko imajo nate tvoji prijatelji? Razmislimo o biblijskem zgledu, ki nam utegne biti v pomoč. (Rim. 15:4)

KRADEL JE NJIHOVA SRCA

5., 6. Kako je Absalom zapeljal druge in ali je bil v svoji nameri uspešen?

⁵ V Svetem pismu je veliko zgledov posameznikov, ki so na druge slabo vplivali. Eden takšnih je bil Absalom, sin kralja Davida. Absalom je bil izjemno lepega videza. Sčasoma pa se mu je zgodilo nekaj podobnega kot Satanu. Dovolil je, da je njegovo srce napolnila pohlepna želja: hotel se je polastiti očetovega prestola, do katerega ni bil upravičen. * Zvito si je skušal prisvojiti kraljestvo, in sicer tako, da se je pretvarjal, kako zelo se zanima za svoje rojake, Izraelce, obenem pa premeteno namigoval, da kraljevemu dvoru ni mar zanje. Podobno kakor Hudič v edenskem vrtu je Absalom sebe predstavil kot dobrotnika, svojega lastnega očeta pa je brezsrčno oklevetal. (2. Sam. 15:1–5)

⁶ Ali je Absalomu v njegovi zviti nameri uspevalo? Nekoliko mu je, saj v biblijski pripovedi piše: »Absalom je kradel srca Izraelcev.« (2. Sam. 15:6) Toda njegova predrznost ga je na koncu pahnila v propad. In žalostno je, da je s svojo predrznostjo tudi nakopal smrt sebi in še tisočim drugim, ki jih je potegnil na svojo stran. (2. Sam. 18:7, 14–17)

7. Kaj se lahko naučimo iz pripovedi o Absalomu? (Glej sliko na 14. strani.)

⁷ Zakaj pa so se ti Izraelci pustili tako zlahka zapeljati? Morda so si želeli tega, kar jim je Absalom obljubljal. Ali pa jih je mogoče premamil njegov zunanji videz. Naj je bilo tako ali drugače, smo lahko prepričani o naslednjem: niso bili zvestovdani Jehovu in kralju, ki ga je postavil. Satan tudi danes s pomočjo »Absalomov« skuša krasti srca Jehovovih služabnikov. Takšni morda govorijo: »Jehovova merila so preveč omejevalna. Poglejte druge ljudi, ki ne služijo Jehovu. Lahko se zabavajo po mili volji!« Ali sprevidiš, da so to podle laži, in ostaneš zvestovdan Bogu? Ali priznaš, da te samo Jehovova »popolna postava«, Kristusova postava, vodi k pravi svobodi. (Jak. 1:25) Če priznaš, potem bodi za to postavo hvaležen, in nikoli ne podleži skušnjavi, da bi zlorabil svojo krščansko svobodo. (Beri 1. Petrovo 2:16.)

8. Kateri zgledi iz resničnega življenja odkrivajo, da neupoštevanje Jehovovih meril ne osrečuje?

⁸ Satanova tarča so še zlasti mladi. Brat, ki je zdaj star že dobrih trideset let,  je glede svojih najstniških let rekel: »V Jehovovih moralnih merilih nisem videl zaščite, ampak omejitve.« In posledica je bila, da je zagrešil spolno nemoralo. Toda to ga ni osrečilo. »Še mnogo let so na površje prihajali močni občutki krivde in očitki vesti,« je rekel. Neka sestra pa je glede svojih najstniških let napisala: »Potem ko zagrešiš nemoralo, se počutiš tako brez življenja in praznega. Še danes po 19 letih se mi prikradejo neprijetni spomini.« Neka druga sestra je povedala: »Misel na to, da sem s svojim ravnanjem tako zelo prizadela ljudi, ki jih imam rada, me je v duševnem, duhovnem in čustvenem pogledu čisto pobila. Grozno je živeti brez Jehovove naklonjenosti.« Satan noče, da bi ti razmišljal o takšnih posledicah greha.

9. a) Katera vprašanja nam lahko pomagajo temeljito razmisliti o tem, kako gledamo na Jehova ter na njegove zakone in načela? b) Zakaj je pomembno dobro poznati Boga?

⁹ Kako žalostno, da so se morali mnogi mladi Priče – in celo nekateri starejši – po težji poti naučiti, da grešni užitki pogosto zelo drago stanejo! (Gal. 6:7, 8) Zato se vprašaj: »Ali se zavedam, da so Satanove namere to, kar v resnici so – krute prevare? Ali je Jehova zame najtesnejši prijatelj, nekdo, ki vedno govori resnico in mi želi le najboljše? Ali sem povsem prepričan, da mi ne bo nikoli odrekel ničesar, kar je resnično dobro in mi bo prineslo neizmerno srečo?« (Beri Izaija 48:17, 18.) Da bi lahko iz vsega srca odgovoril pritrdilno, ni dovolj imeti le površinsko spoznanje o Jehovu. Boga moraš dodobra spoznati in priznati,  da se v biblijskih zakonih in načelih zrcali njegova ljubezen do tebe, ne pa želja, da bi te utesnjeval. (Ps. 25:14)

V MOLITVI PROSI ZA MODRO IN POSLUŠNO SRCE

10. Zakaj naj bi si prizadevali posnemati mladega kralja Salomona?

¹⁰ Salomon je bil še mlad, ko je v molitvi ponižno rekel: »Sem še deček in nimam nobenih izkušenj.« Nato pa je Boga prosil za modro in poslušno srce. (1. kra. 3:7–9, 12) Jehova je na to iskreno prošnjo odgovoril in tudi na tvojo bo, pa naj si mlad ali star. Seveda ti Jehova ne bo kar po čudežu dal razumnosti in modrosti. Pomagal pa ti bo, da boš postal moder, če boš iskreno preučeval njegovo Besedo, v molitvi prosil za svetega duha in se popolnoma okoristil vseh duhovnih priprav, ki so na voljo v krščanski občini. (Jak. 1:5) Jehova celo svojim mladim služabnikom, če vse to upoštevajo, omogoča, da postanejo modrejši od vseh tistih, ki se ne menijo za njegove nasvete, celo od tistih tako imenovanih »modrih in razumnih« v tem svetu. (Luk. 10:21; beri Psalm 119:98–100.)

11.–13. a) Kaj dragocenega se lahko naučimo iz Psalma 26:4, Pregovorov 13:20 in 1. Korinčanom 15:33? b) Kako boš ta svetopisemska načela uporabil v življenju?

¹¹ Da bi si lažje predstavljali, kako zelo pomembno je preučevati Biblijo in poglobljeno razmišljati o prebranem, da bi tako lahko bolje spoznali Jehova, si pobliže poglejmo svetopisemske vrstice v nadaljevanju. V vsaki od njih zasledimo pomembno načelo glede izbire prijateljev: »Ne posedam z ljudmi, ki varajo, in s tistimi, ki prikrivajo, kakšni so, se ne družim.« (Ps. 26:4) »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder, tistemu, ki se druži z neumnimi, pa se slabo piše.« (Preg. 13:20) »Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Kor. 15:33)

¹² Kaj dragocenega se lahko naučimo iz teh vrstic? Naučimo se dvoje. 1. Jehova želi, da smo pri izbiri prijateljev previdni. Rad bi nas namreč zaščitil v moralnem in duhovnem pogledu. 2. Tisti, s katerimi se družimo, na nas vplivajo dobro ali pa slabo. Tako pač je. Iz tega, kako so gornje vrstice napisane, je razvidno, da Jehova trka na naše srce. Kako se to vidi? Upoštevaj, da nobena od njih ni zapisana v obliki pravila, na primer prepovedi »Ne smeš . . .«. Napisane so kot jasne resnice. Tako je, kot bi nam Jehova govoril: »To so dejstva. Kako se boš odzval? Kaj je v tvojem srcu?«

¹³ In ker so te tri vrstice napisane kot temeljne resnice, veljajo za vedno in jih je mogoče naobrniti na marsikaj. Za lažjo predstavo se vprašaj naslednje: Kaj lahko storim, da se ne bi družil z ljudmi, »ki prikrivajo, kakšni so«? Kdaj bi lahko prišel v stik s takšnimi ljudmi? (Preg. 3:32; 6:12) Kdo so »modri«, s katerimi naj bi se družil, ker tako želi Jehova? Kdo so »neumni«, katerih naj bi se izogibal, ker tako želi Jehova? (Ps. 111:10; 112:1; Preg. 1:7) Katere »dobre navade«, si bom pokvaril, če si bom izbral slabo družbo? Ali s slabo družbo pridem v stik samo v svetu? (2. Pet. 2:1–3) Kako bi odgovoril na ta vprašanja?

14. Kako lahko obogatite svoje družinsko čaščenje?

¹⁴ Podobno kot si sedaj razmišljal o teh treh svetopisemskih vrsticah, lahko razmisliš še o drugih vrsticah, ki odkrivajo Božje mišljenje o stvareh, povezanih s teboj in tvojo družino. * Starši, zakaj ne bi takšnih tem obravnavali na vašem družinskem čaščenju? Pri tem ne pozabite, da je vaš cilj pomagati vsakemu  družinskemu članu še bolj dojeti globino ljubezni, ki jo do nas čuti Bog in nam jo odkrivajo njegovi zakoni in načela. (Ps. 119:72) Takšno preučevanje bi namreč moralo prispevati k temu, da bi se vsi družinski člani še bolj zbližali med seboj in z Jehovom.

15. Kako lahko ugotoviš, ali si pridobivaš modro in poslušno srce?

¹⁵ Kako lahko ugotoviš, ali si pridobivaš modro in poslušno srce? Med drugim tako, da svoje mišljenje primerjaš z mišljenjem zvestih ljudi iz davnine, kot je bil kralj David, ki je napisal: »Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« (Ps. 40:8) Podobno je tudi pisec 119. psalma napisal: »Kako ljubim tvojo postavo! Ves dan premišljujem o njej.« (Ps. 119:97) Takšna ljubezen ne raste v plitvi zemlji. Je namreč rezultat poglobljenega preučevanja, molitve, premišljevanja, pa tudi izkušenj, torej tega, da človek v svojem življenju vidi številne blagoslove, ki jih prinaša ravnanje po Božjih merilih. (Ps. 34:8)

ZA SVOJO KRŠČANSKO SVOBODO SE BOJUJ!

16. Česa se mora vsak od nas zavedati, da bi zmagal v boju za pravo svobodo?

¹⁶ Narodi se že vso zgodovino spuščajo v krute vojne v imenu svobode. Koliko bolj bi se šele moral ti v duhovnem smislu bojevati za krščansko svobodo! Zavedaj se, da tvoji sovražniki niso le Satan, svet in njegov škodljivi duh. Bojevati se moraš tudi proti svoji lastni nepopolnosti in zvijačnemu srcu. (Jer. 17:9; Efež. 2:3) Toda z Jehovovo pomočjo lahko ta boj dobiš. In še nekaj: od vsake zmage v tem boju – velike ali majhne – sta najmanj dve koristi. Prva je ta, da razveseliš Jehovovo srce. (Preg. 27:11) Druga pa je ta, da si takrat, ko okusiš osvobajajočo moč Božje »popolne postave svobode«, še bolj odločen ostati na ozki poti, ki vodi v večno življenje. In v prihodnosti boš lahko užival še večjo svobodo, ki jo Jehova obljublja svojim zvestovdanim služabnikom. (Jak. 1:25; Mat. 7:13, 14)

17. Zakaj ne bi smeli biti preveč potrti zaradi svojih napak in kakšno pomoč nam ponuja Jehova?

¹⁷ Seveda vsi tu in tam naredimo kakšno napako. (Prid. 7:20) Kadar se to zgodi, ne misli, da nisi za nobeno rabo, niti ne bodi preveč potrt. Če se, drugače rečeno, spotakneš in padeš, se poberi in pojdi naprej – tudi če to pomeni, da moraš za pomoč prositi starešine v svoji občini. Glede njihove pomoči je namreč Jakob napisal: »Molitev, izrečena v veri, bo bolnega ozdravila in Jehova ga bo dvignil. In če je grešil, mu bo odpuščeno.« (Jak. 5:15) Nikoli ne pozabi, da je Bog zares usmiljen in da te je pritegnil v občino, ker je v tebi videl nekaj dobrega. (Beri Psalm 103:8, 9.) Dokler si torej prizadevaš ohranjati nerazdeljeno srce do njega, ne bo obupal nad teboj. (1. krn. 28:9)

18. Kaj moramo delati, da bi nas Jehova varoval?

¹⁸ Jezus je zadnjo noč svojega življenja, ko je skupaj s svojimi enajstimi zvestimi apostoli molil k Bogu, glede njih izrekel naslednje nepozabne besede: »Prosim te, [. . .] da jih varuješ zaradi Hudobnega.« (Jan. 17:15) Jezusa pa ni skrbelo le za njegove apostole, ampak za vse njegove sledilce. Zato smo lahko prepričani, da bo Jehova na Jezusovo molitev odgovoril, tako da bo v teh nevarnih časih pazil na nas. »Tistim, ki hodijo po poti značajnosti, je [Jehova] ščit, [. . .] varuje pot tistih, ki so mu zvestovdani.« (Preg. 2:7, 8) Pot značajnosti vsekakor ni brez težav, toda to je edina pot, ki vodi v večno življenje in k pravi svobodi. (Rim. 8:21) Naj te nihče ne zvabi stran od nje!

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 14]

Kako lahko prepoznamo sodobne Absalome in se pred njimi zaščitimo?