»Rešili [se bodo] iz zanke Hudiča.« (2. TIM. 2:26)

1., 2. Katere Hudičeve pasti bomo preučili v tem članku?

HUDIČ zalezuje Jehovove služabnike. Njegov cilj ni nujno to, da jih pokonča, kakor to s svojim plenom naredijo divji lovci. Hudičev glavni cilj je, da svojo žrtev ujame živo in jo nato uporablja, kakor ga je volja. (Beri 2. Timoteju 2:24–26.)

² Kdor želi žrtev ujeti živo, morda za to uporabi zanko ali past. Mogoče skuša žival zvabiti na plano, da bi jo tam lahko ujel, tako da bi nanjo vrgel laso. Ali pa uporabi skrito past, ki ima sprožilo in žrtev zgrabi nepričakovano. Hudič uporablja podobne zanke in pasti, da bi Božje služabnike ujel žive. Če nočemo, da bi nas ujel, moramo biti oprezni in upoštevati opozorila, ki sporočajo, da je nekje v bližini Satanova zanka ali past. V tem članku bomo preučili, kako se lahko obvarujemo treh pasti, ki jih uporablja Hudič in je z njimi tu in tam tudi uspešen. Te pasti so: 1. nebrzdano govorjenje, 2. strah in pritisk ter 3. pretiran občutek krivde. V naslednjem članku pa bomo obravnavali še dve Satanovi pasti oziroma zanki.

PREPREČIMO OGENJ NEBRZDANEGA GOVORJENJA

3., 4. Kakšne utegnejo biti posledice, če ne pazimo na svoj jezik? Povej zgled.

³ Lovci včasih, da bi pregnali živali iz njihovih skrivališč, zanetijo ogenj med rastlinjem, in jih nato, ko te skušajo pobegniti, ujamejo. Tudi Hudič bi v prenesenem pomenu rad zanetil ogenj v krščanski občini. In če mu uspe, se lahko zgodi, da prežene njene člane iz tega varnega zavetja naravnost v svoje kremplje. Kako bi lahko nehote sodelovali z njim in se mu tako pustili ujeti?

⁴ Učenec Jakob je jezik primerjal z ognjem. (Beri Jakob 3:6–8.) Če ne pazimo na svoj jezik, lahko v  občini v prenesenem pomenu povzročimo požar. Kako bi se to lahko zgodilo? Razmislimo o naslednjem scenariju: Na shodu je prebrano obvestilo, da je ta in ta sestra postavljena za redno pionirko. Po shodu se dve sestri o tem pogovarjata. Ena je vesela in želi tej novi pionirki kar največ uspeha. Druga pa dvomi o motivih te nove pionirke in namiguje, da ji gre samo za to, da bi v občini nekaj pomenila. Katero od teh dveh sester bi bilo bolje imeti za prijateljico? Ni težko ugotoviti, katera od njiju bi v občini s svojim govorjenjem verjetno povzročila požar.

5. Kako bi se morali preiskati, da bi preprečili ogenj nebrzdanega govorjenja?

⁵ Kako lahko preprečimo ogenj nebrzdanega govorjenja? Jezus je rekel: »Usta namreč govorijo to, česar je srce polno.« (Mat. 12:34) Prvi korak je torej to, da preiščemo svoje srce. Ali odženemo slabe misli, zaradi katerih bi lahko začeli o drugih govoriti negativno? Ali denimo takrat, ko slišimo, da se kdo od bratov poteguje za kakšno prednostno nalogo, brez pomislekov verjamemo, da to počne iz čistih nagibov, ali pa hitro sklepamo, da ga k temu navajajo sebični motivi? Če smo nagnjeni k temu, da dvomimo o drugih, si je dobro zapomniti, da s tem posnemamo Hudiča, saj je ta dvomil o motivih Božjega zvestega služabnika Joba. (Job 1:9–11) Na svojega brata ne glejmo sumničavo, ampak raje razmislimo o tem, zakaj bi sploh bili kritični do njega. Ali imamo za to res upravičen razlog? Ali pa se je tudi naše srce navzelo neljubeznivosti oziroma hladnosti, ki je tako razširjena v teh zadnjih dneh? (2. Tim. 3:1–4)

6., 7. a) Naštej nekaj razlogov, ki bi nas lahko navajali na to, da bi bili kritični do drugih. b) Kako naj bi se odzvali, če nas zmerjajo?

⁶ Razmislimo še o nekaterih razlogih, ki bi nas lahko navajali na to, da bi bili kritični do drugih. Eden od njih bi lahko bil ta, da bi se želeli pred drugimi postavljati s tem, kar smo sami dosegli. Z drugimi besedami rečeno, morda druge potlačimo zato, da bi povzdignili sebe. Ali pa se morda hočemo s kritičnostjo do drugih opravičiti, ker nismo naredili nečesa, kar bi morali. Naj nas k temu žene ponos, zavist ali nezaupanje vase, so posledice lahko zelo hude.

⁷ Morda pa menimo, da smo do koga upravičeno kritični. Mogoče nas je ta prizadel s svojim nebrzdanim govorjenjem. Tudi če je tako, vsekakor ni prav, da mu vrnemo milo za drago. S tem bi samo prilili olje na ogenj in bi izpolnjevali Hudičevo voljo, ne pa Božjo. (2. Tim. 2:26) Prav je, da v tem posnemamo Jezusa. Ko  so ga zmerjali, »ni vračal z zmerjanjem [. . .], temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično«. (1. Pet. 2:21–23) Jezus je bil prepričan, da bo stvari uredil Jehova, in to ob svojem času in na svoj način. Tudi mi bi morali enako zaupati Bogu. Če svoj jezik uporabljamo kot zdravilo, prispevamo k temu, da je v občini mogoče »živeti v miru«. (Beri Efežanom 4:1–3.)

IZOGIBAJMO SE ZANKI STRAHU IN PRITISKA

8., 9. Zakaj je Pilat obsodil Jezusa?

⁸ Žival, ki se ujame v zanko, se ne more več svobodno gibati. Podobno tudi človek, ki podleže strahu in s tem povezanemu pritisku, vsaj deloma izgubi nadzor nad svojim življenjem. (Beri Pregovori 29:25.) Razmislimo o dveh zelo različnih možeh, ki sta podlegla pritisku in strahu, in poglejmo, kaj se iz njune izkušnje lahko naučimo.

⁹ Rimski upravitelj Poncij Pilat je vedel, da je Jezus nedolžen, in mu, kot je videti, ni hotel storiti nič žalega. Pravzaprav je glede njega rekel, da ni storil nič takega, »za kar bi si zaslužil smrt«. Vendar ga je kljub temu obsodil na smrt. Zakaj? Ker je podlegel pritisku množice. (Luk. 23:15, 21–25) »Če ga izpustiš, nisi cesarjev prijatelj,« so vpili nasprotniki, in tako pritiskali nanj, da bi dosegli svoje. (Jan. 19:12) Pilat se je mogoče bal, da bo, če se bo postavil na Kristusovo stran, izgubil svoj položaj – ali morda celo svoje življenje. Zato se je pustil zapeljati v izpolnjevanje Hudičeve volje.

10. Kaj je Petra navedlo na to, da je zatajil Kristusa?

¹⁰ Apostol Peter je bil eden od Jezusovih najtesnejših prijateljev. Javno je izjavil, da je Jezus mesija. (Mat. 16:16) Nekateri učenci so Jezusa, ko nekoč niso razumeli njegovih besed, zapustili, toda Peter mu je ostal zvest. (Jan. 6:66–69) In ko so sovražniki prišli Jezusa aretirat, je Peter z mečem branil svojega Gospodarja. (Jan. 18:10, 11) Toda pozneje je podlegel strahu in zanikal celo to, da Jezusa Kristusa pozna. Ta apostol se je za kratek čas ujel v zanko strahu pred ljudmi in dovolil, da mu je ta preprečil, da bi pogumno ravnal. (Mat. 26:74, 75)

11. Katerim slabim vplivom se moramo morda upirati?

¹¹ Kristjani se moramo upirati pritisku, da bi delali to, kar Bogu ni všeč. Delodajalci ali drugi nas morda skušajo prisiliti v nepoštenost ali pa nas nagovarjajo k spolni nemorali. Na kristjane, ki hodijo v šolo, mogoče pritiskajo vrstniki in jih hočejo navesti na to, da bi goljufali pri preizkusih znanja, gledali pornografijo, kadili, uživali drogo, zlorabljali alkohol ali se spuščali v nemoralne spolne odnose. Kaj nam torej lahko pomaga ogniti se zanki, da bi iz strahu ali zaradi pritiska naredili nekaj, kar ne ugaja Jehovu?

12. Zakaj sta Pilat in Peter podlegla strahu in pritisku?

¹² Pa poglejmo, kaj se lahko naučimo iz Pilatove in Petrove izkušnje. Pilat o Kristusu ni vedel veliko. Vedel pa je, da je nedolžen in da ni navaden človek. Vendar Pilat ni bil dovolj ponižen in ni ljubil pravega Boga. Hudič ga je brez težav ujel živega. S Petrom je bilo drugače, imel je oboje, točno spoznanje in ljubezen do Boga. Toda tu in tam se je zgodilo, da mu je manjkalo skromnosti, da ga je pograbil strah ali pa da je podlegel pritisku. Pred Jezusovo aretacijo se je Peter takole hvalil: »Tudi če se bodo vsi drugi odvrnili od tebe, se jaz ne bom.« (Mar. 14:29) Ta apostol bi se na preizkušnje, ki so ga čakale, bolje pripravil, če bi razmišljal tako kot psalmist, ki je zaupal Bogu in je zapel: »Jehova je na moji strani,  ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?« (Ps. 118:6) Jezus je zadnjo noč svojega življenja na zemlji šel s Petrom in še dvema drugima apostoloma v notranjost vrta Getsemani. Vendar so Peter in njegova tovariša tam zaspali, namesto da bi ostali budni. Jezus jih je prebudil in jim rekel: »Bedite in molite, da ne boste prišli v skušnjavo.« (Mar. 14:38) Toda Peter je še enkrat zaspal ter pozneje podlegel strahu in pritisku.

13. Kako se lahko upremo pritisku, da bi storili kaj slabega?

¹³ Od Pilata in Petra se lahko naučimo naslednje: da bi se uprli pritisku ali strahu pred ljudmi, moramo med drugim imeti točno spoznanje, biti moramo ponižni, skromni, ljubiti Boga in se bati Jehova, ne pa ljudi. Če bomo svojo vero gradili na točnem spoznanju, bomo pogumno in s prepričanostjo govorili o svojem verovanju. Tako se bomo lažje upirali pritisku in premagali strah pred ljudmi. Seveda pa ne smemo nikoli precenjevati svoje moči. Bolj modro je ponižno priznati, da potrebujemo Božjo pomoč, da bi se lahko uprli pritisku. Jehova bi morali v molitvi prositi, naj nam da svojega duha. Prav tako bi nas morala ljubezen do njega navesti, da bi poviševali njegovo ime in zagovarjali njegova merila. Poleg tega se moramo na pritisk pripraviti že prej, preden se znajdemo v preizkušnji. Svoje otroke bi na primer morali vnaprej pripraviti, da se bodo znali ustrezno odzvati, kadar jih bodo njihovi vrstniki skušali navesti na kaj slabega, in glede tega z njimi tudi moliti. (2. Kor. 13:7) *

NE UJEMIMO SE V PAST, KI ZLOMI – V PRETIRANE OBČUTKE KRIVDE

14. Do kakšnega sklepa glede naših preteklih napak nas želi privesti Hudič?

¹⁴ Včasih past nastavijo tako, da nad pot, po kateri živali pogosto hodijo, obesijo težek hlod oziroma kamen. Neoprezna žival zadene ob skrito žico, zaradi česar se hlod oziroma kamen sprosti in pade na žrtev. S takšnim težkim bremenom, ki leži na nemočni žrtvi, bi lahko primerjali pretiran občutek krivde. Kadar kdo razmišlja o preteklih napakah, se morda počuti nemočnega, kakor da je »zlomljen do konca«. (Beri Psalm 38:3–5, 8.) Satan nas želi privesti do sklepa, da si ne zaslužimo Jehovovega usmiljenja in da ne moremo izpolniti Božjih pričakovanj.

15., 16. Kaj lahko storiš, da ne bi podlegel pretiranim občutkom krivde in se s tem ujel v past?

¹⁵ Kaj lahko storiš, da se ne bi ujel v past, ki zlomi? Če si zagrešil resen greh, ukrepaj takoj, da bi obnovil svoje prijateljstvo z Jehovom. Pojdi k starešinam in jih prosi za pomoč. (Jak. 5:14–16) Stori vse, kar moreš, da bi popravil krivico oziroma to, kar si naredil narobe. (2. Kor. 7:11) Če si deležen discipliniranja, naj te to ne potre. Discipliniranje je zagotovilo, da te ima Jehova rad. (Heb. 12:6) Bodi odločen, da ne boš ponavljal napak, ki so te do greha pripeljale, in skladno s to svojo odločitvijo tudi ravnaj. Potem ko se pokesaš in spremeniš, veruj, da odkupna žrtev Jezusa Kristusa res lahko pokrije tvoje napake. (1. Jan. 4:9, 14)

¹⁶ Toda nekateri še naprej občutijo pretirano krivdo zaradi grehov, ki so jim že bili odpuščeni. Če je tako tudi s teboj, se spomni, da je Jehova Petru in drugim apostolom odpustil to, da so njegovega ljubljenega sina Jezusa zapustili takrat, ko je najbolj potreboval podporo. Jehova je odpustil celo moškemu, ki je bil zaradi hudega nemoralnega dejanja izobčen  iz korintske občine in se je kasneje pokesal. (1. Kor. 5:1–5; 2. Kor. 2:6–8) V Božji Besedi beremo o velikih grešnikih, ki so se pokesali in jim je Bog odpustil. (2. krn. 33:2, 10–13; 1. Kor. 6:9–11)

17. Kaj lahko za nas stori odkupnina?

¹⁷ Jehova ti bo napake odpustil in jih pozabil, če se boš zares pokesal in sprejel njegovo usmiljenje. Nikoli ne misli, da Jezusova odkupna žrtev ne more pokriti tvojih grehov. Če bi mislil tako, bi se ujel v eno od Satanovih pasti. Odkupnina lahko pokrije grehe vseh, ki so podlegli grehu in so se pokesali, pa naj te Hudič še tako skuša prepričati, da to ni res. (Preg. 24:16) Vera v odkupnino lahko s tvojih ramen dvigne breme pretiranega občutka krivde in ti vlije moč, da bi služil Bogu z vsem svojim srcem, umom in dušo. (Mat. 22:37)

SATANOVE NAKANE NAM NISO NEZNANE

18. Kako se lahko ognemo Hudičevim zankam in pastem?

¹⁸ Satanu je vseeno, v katero od pasti nas bo ujel, pomembno mu je le, da nas ujame. Ker pa nam njegove nakane niso neznane, se lahko ognemo temu, da bi nas ukanil. (2. Kor. 2:10, 11) Da se ne bi ujeli v njegove zanke in pasti, moramo moliti za modrost, ki nam bo pomagala v preizkušnjah prav ravnati. »Če torej komu od vas manjka modrosti,« je napisal Jakob, »naj prosi Boga, pa jo bo dobil, kajti on velikodušno daje vsem, in to brez grajanja.« (Jak. 1:5) V skladu z molitvami pa moramo tudi ravnati, kar pomeni, da redno osebno preučujemo in v svojem življenju upoštevamo Božjo Besedo. Svetopisemski pripomočki, s katerimi nas oskrbuje razred zvestega in preudarnega sužnja, nam razkrivajo, katere pasti nam nastavlja Hudič, in svetujejo, kako se jim lahko ognemo.

19., 20. Zakaj moramo sovražiti hudo?

¹⁹ Če molimo in preučujemo Biblijo, v nas raste ljubezen do dobrega. Enako pomembno pa je tudi to, da si privzgojimo sovraštvo do hudega. (Ps. 97:10) Če razmišljamo o posledicah zadovoljevanja sebičnih želja, nam to pomaga, da se takšnemu ravnanju ognemo. (Jak. 1:14, 15) Ko se naučimo sovražiti hudo in zares ljubiti dobro, se nam vabe, ki jih Satan nastavlja v svoje pasti, gnusijo; za nas sploh niso več vabe.

²⁰ Bogu smo zelo hvaležni, ker nam pomaga varovati se Satanovih zank in pasti! Jehova nas po svojem duhu, Besedi in organizaciji rešuje »Hudobnega«. (Mat. 6:13) V naslednjem članku bomo spoznali, kako se lahko obvarujemo še dveh pasti, ki jih Hudič učinkovito uporablja, da bi Božje služabnike ujel žive.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Nebrzdano govorjenje lahko povzroči, da se problemi v občini širijo kakor požar.

[Slika na strani 24]

Bremena pretiranega občutka krivde se lahko znebiš.