1., 2. Katere ljudi je imel Peter v mislih z izrazom »izbrani« in zakaj je zanje rekel, da so »začasni prebivalci«?

APOSTOL PETER je kakih 30 let po Jezusovem vnebohodu napisal pismo, ki ga je naslovil z besedami: »Vam, ki začasno bivate in ste razkropljeni po Pontu, Galátiji, Kapadókiji, Aziji in Bitíniji, ki ste bili izbrani.« (1. Pet. 1:1) Jasno je, da je Peter z izrazom »izbrani« mislil tiste, ki so bili tako kot on maziljeni s svetim duhom in ki jih je Bog »na novo rodil za živo upanje«, da bi s Kristusom vladali v nebesih. (Beri 1. Petrovo 1:3, 4.) Toda zakaj je kasneje za te izbrane rekel, da so »tujci in začasni prebivalci«? (1. Pet. 2:11) In kako se to tiče nas danes, ko pa je od aktivnih Prič po svetu komaj vsak 650. maziljeni izbranec?

² Za maziljene kristjane v prvem stoletju je bilo povsem ustrezno uporabiti izraz »začasni prebivalci«. Tako za njih kot za danes živeči preostanek te skupine velja, da je njihovo življenje na zemlji samo začasno. Apostol Pavel, ki je bil tudi eden od pripadnikov maziljene »male črede«, je pojasnil: »Mi pa imamo svoje državljanstvo v nebesih, od koder tudi željno pričakujemo rešitelja, Gospoda Jezusa Kristusa.« (Luk. 12:32; Fil. 3:20) Glede na to, da imajo maziljeni »svoje državljanstvo v nebesih«, bodo ob smrti zapustili zemljo in dobili nekaj veliko boljšega, nesmrtno življenje v nebesih. (Beri Filipljanom 1:21–23.) Torej zanje lahko rečemo, da so v dobesednem smislu »začasni prebivalci« zemlje, ki je v Satanovi oblasti.

3. Katero vprašanje se nam zastavlja glede »drugih ovc«?

³ Kako pa je z »drugimi ovcami«? (Jan. 10:16) Mar ni v Svetem pismu nedvoumno pojasnjeno,  da lahko upajo na to, da bodo stalni prebivalci zemlje? Res je, zemlja bo njihov dom za vedno! Ampak v nekem smislu lahko tudi zanje rečemo, da so sedaj začasni prebivalci. V katerem smislu pa?

4. Česa svetovni voditelji ne morejo preprečiti?

⁴ Vse dokler je Satanovi hudobni stvarnosti dovoljeno obstajati, vsi ljudje, tudi kristjani, čutijo posledice Satanovega upora zoper Jehova. V Rimljanom 8:22 beremo: »Vemo namreč, da vse stvarstvo prav do zdaj skupaj ječi in trpi bolečine.« Svetovni voditelji, znanstveniki in človekoljubi kljub iskrenim motivom tega ne morejo preprečiti.

5. Kaj so od leta 1914 milijoni postali in zakaj?

⁵ Zaradi tega so vse od leta 1914 milijoni prostovoljno postali podložniki Božjega ustoličenega kralja, Kristusa Jezusa. Nimajo niti najmanjše želje, da bi bili del Satanove svetovne stvarnosti. Nočejo podpirati Satanovega sveta. Ravno nasprotno, s svojim življenjem in imetjem podpirajo Božje kraljestvo in služijo njegovim ciljem. (Rim. 14:7, 8)

6. V kakšnem smislu lahko za Jehovove priče rečemo, da so tujci?

⁶ Res je, da Jehovove priče, ki živijo v več kot 200 državah sveta, spoštujejo državne zakone, vendar so ne glede na svoj kraj bivanja kakor tujci. Ostajajo popolnoma nevtralni v aktualnih političnih in družbenih vprašanjih. Že zdaj gledajo nase kot na državljane Božjega novega sveta. Veselijo se, da se njihovo začasno bivanje v nepopolni svetovni stvarnosti hitro izteka.

7. Kako bodo Božji služabniki postali stalni prebivalci in kje bodo bivali?

⁷ Kmalu bo Kristus uporabil svojo oblast in uničil Satanovo hudobno stvarnost. Kristusova popolna vladavina bo zemljo osvobodila greha in žalosti. Odstranila bo vse vidne in nevidne  sledi upora zoper Jehovovo pravično vrhovno oblast. Zvestovdani Božji služabniki bodo lahko postali stalni prebivalci raja na zemlji. (Beri Razodetje 21:1–5.) Takrat bo stvarstvo popolnoma »rešeno sužnjevanja trohljivosti in bo dobilo veličastno svobodo Božjih otrok«. (Rim. 8:21)

8., 9. Pojasni, kaj je Peter mislil z izrazom, naj se zdržujemo »mesenih želja«.

⁸ Peter pojasni, kaj se pričakuje od kristjanov, ko pravi: »Ljubljeni, spodbujam vas kot tujce in začasne prebivalce, da se zdržujete mesenih želja, prav teh, ki se bojujejo proti duši.« (1. Pet. 2:11) Ta nasvet je bil sprva namenjen maziljenim kristjanom, ampak velja tudi za Jezusove druge ovce.

⁹ Nekatere želje same po sebi niso napačne, seveda če se jih zadovolji v skladu s tem, kar je določil Stvarnik. Prav zares, življenje naredijo prijetnejše. Na primer, povsem normalno je, da si človek želi uživati v dobri hrani in pijači, poživljajočih dejavnostih in prijetni družbi. Celo želja po spolnih užitkih s svojim zakoncem je primerna in ima svoje mesto. (1. Kor. 7:3–5) Toda Peter je očitno govoril o »mesenih željah [. . .], ki se bojujejo proti duši«. V nekaterih biblijskih prevodih je še bolj nazorno opisano, kaj je mišljeno, saj uporabijo izraz »mesena poželenja« (Slovenski standardni prevod) ali »grešna poželenja« (Jubilejni prevod). Očitno je vsako človeško željo, ki je v nasprotju z Jehovovim jasnim namenom in ki bi lahko škodovala posameznikovemu dobremu odnosu z Bogom, treba brzdati. Drugače bi bilo v resni nevarnosti kristjanovo upanje, da bo ohranil svojo dušo pri življenju.

10. Naštej nekatere metode, s katerimi želi Satan kristjane pripraviti do tega, da bi se zlili z njegovim svetom.

¹⁰ Satan ima en sam cilj: povzročiti, da pravi kristjani ne bi več imeli trdno v mislih, da morajo biti v sedanji stvarnosti »začasni prebivalci«. Blišč pridobitništva, zapeljivost nemorale, mikavnost slave, laskav čar stališča »najprej jaz« in neustavljiva privlačnost nacionalizma – vse to so pasti, ki jih nastavlja Satan, in nanje moramo gledati kot takšne. Če se odločno upiramo tem negativnim mesenim željam, jasno kažemo, da ne želimo biti del Satanovega hudobnega sveta. Tako dokazujemo, da v njem živimo samo začasno. Tisto, kar si resnično želimo in za kar si močno prizadevamo, je stalno prebivališče v Božjem pravičnem novem svetu.

11., 12. Kako se včasih gleda na tujce in kaj se lahko reče za Jehovove priče?

¹¹ Peter v nadaljevanju še pojasni, kaj se pričakuje od kristjanov, ki so »začasni prebivalci«, ko v 12. vrstici pravi: »Lepo se vedite med narodi, da bodo, čeprav vas obtožujejo, da ste hudodelci, lahko zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo na lastne oči, slavili Boga na dan njegovega preiskovanja.« Tujci, ki začasno prebivajo v državi, ki ni njihova domovina, so občasno tarča kritik. Nanje se morda celo gleda kot na hudodelce, in to samo zato, ker so drugačni od domačinov. Razlike je morda opaziti v govoru, dejanjih, oblačenju, morda celo zunanjem videzu. Toda kadar delajo dobra dela oziroma z drugimi besedami kadar se lepo  vedejo, se negativni komentarji glede njihove drugačnosti izkažejo za neutemeljene.

¹² Podobno se pravi kristjani v nekaterih pogledih razlikujejo od številnih ljudi, na primer po vsebini pogovorov ali izbiri razvedrila. Po svojem oblačenju in urejanju se pogosto razlikujejo od večine ljudi v skupnosti, v kateri živijo. Zaradi teh razlik se kdaj pa kdaj zgodi, da jih napačno obveščeni posamezniki obtožujejo, da so hudodelci. Drugi ljudje pa jih morda pohvalijo za njihov način življenja.

13., 14. Kako se modrost »izkazuje pravična po svojih delih«? Navedi kakšen primer.

¹³ Da, z lepim vedenjem se lahko spodbijejo neupravičene kritike. Žrtev lažnih obtožb je bil celo Jezus, edini človek, ki je bil popolnoma zvest Bogu. Nekateri so zanj rekli: »Požrešnež je in vdan pijači, prijatelj davkarjev in grešnikov.« Dejstvo pa je, da je njegovo modro ravnanje pri služenju Bogu ovrglo trditve, da je hudodelec. »Modrost [se] izkazuje pravična po svojih delih,« je rekel Jezus. (Mat. 11:19) Tako je tudi danes. Na primer, brate in sestre, ki služijo v Betelu v Seltersu v Nemčiji, imajo nekateri njihovi sosedje za čudne. Toda tamkajšnji župan je spregovoril v bran pravih kristjanov, ko je rekel: »Priče, ki služijo tam, imajo svoj način življenja, ampak s tem v nobenem pogledu ne motijo življenja sokrajanov.«

¹⁴ Nekaj podobnega je bilo pred kratkim ugotovljeno glede Jehovovih prič, ki živijo v Moskvi. Lažno so bili obtoženi več stvari. Nato pa je junija 2010 Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v Franciji razsodilo: »Sodišče ugotavlja, da je bilo vmešavanje [Moskve] v tožnikovo pravico do verske svobode in svobode združevanja neupravičeno. Nacionalna sodišča niso predložila ‚ustreznih in zadostnih‘ dokazov, ki bi nakazovali, da je tožnikova skupnost« kriva, na primer razbijanja družin, spodbujanja k samomoru ali zavračanja zdravstvene oskrbe. Rečeno je bilo še, da so ta sodišča izkoristila strogo zakonodajo v Moskvi na način, ki ni bil pošten do Jehovovih prič.

15. Po katerem svetopisemskem načelu živijo pravi kristjani po vsem svetu?

¹⁵ Jehovove priče v Moskvi, pravzaprav po vsem svetu, izpolnjujejo še eno zahtevo za kristjane, o kateri je govoril Peter. Napisal je: »Zaradi Gospoda se podredite vsaki človeški ustanovi, bodisi kralju kot nadrejenemu bodisi upraviteljem.« (1. Pet. 2:13, 14) Čeprav pravi kristjani niso del tega hudobnega sveta, se, kot jim je naročil  tudi Pavel, voljno podrejajo vladam, ki imajo »relativno oblast«. (Beri Rimljanom 13:1, 5–7.)

16., 17. a) Kaj dokazuje, da nismo nasprotniki vlad? b) Kaj so priznali nekateri politični voditelji?

¹⁶ Jehovove priče se vedejo kot »začasni prebivalci« te stvarnosti, vendar pa tega ne počnejo iz nekega tihega državljanskega protesta. Kar se tiče političnih ali družbenih vprašanj, ne nasprotujejo odločitvam drugih niti se ne vmešavajo vanje. Jehovove priče se v nasprotju z nekaterimi drugimi verskimi skupinami ne vpletajo v politiko. Državnim oblastem nikoli ne poskušajo narekovati, kako naj ravnajo v političnih vprašanjih. Predstava, da bi skušali kaliti javni red ali spodkopavati vlado, nima prav nobene osnove.

¹⁷ Kristjani se ravnajo po Petrovem nasvetu, naj izkazujejo čast kralju, in zato so poslušni javnim uslužbencem. S tem uslužbencem izkažejo spoštovanje in čast, ki jim pripada glede na njihov položaj. (1. Pet. 2:17) Občasno uslužbenci priznajo, da nimajo nobenega oprijemljivega razloga, da bi bili zaskrbljeni glede Jehovovih prič. Na primer, nemški politik Steffen Reiche, nekdanji minister zvezne dežele Brandenburg in kasneje poslanec nemške zvezne skupščine, je rekel: »V vedenju Jehovovih prič v taboriščih in zaporih so se kazale vrline, ki so bile in so še bistvene za nadaljnji obstoj demokratične ustavne države. V mislih imam to, da niso klonili pred SS in da so bili sočutni do sozapornikov. Glede na vse večjo krutost do tujcev in ljudi, ki imajo drugačne politične ali ideološke poglede, so te vrline nujne za vsakega našega državljana.«

18. a) Zakaj je za nas nekaj povsem naravnega, da ljubimo vse svoje brate in sestre? b) Kaj so opazili nekateri, ki niso Priče?

¹⁸ Apostol Peter je napisal: »Ljubite vse svoje brate, bojte se Boga.« (1. Pet. 2:17) Jehovove priče imajo zdrav strah pred tem, da ne bi ugajali Bogu, in zato so še bolj odločeni izpolnjevati njegovo voljo. Veseli so, da služijo Jehovu kot del vsesvetovne bratovščine, ki ima isti cilj. Zato je zanje nekaj povsem naravnega, da ljubijo »vse svoje brate«. Takšna bratska ljubezen, ki je v današnji sebični družbi prava redkost, včasih preseneti tiste, ki niso Priče. Na primer, neka turistična vodnica, ki je zaposlena v neki ameriški potovalni agenciji, je bila presenečena, ko je leta 2009 videla, s kolikšno naklonjenostjo so tuje delegate na mednarodnem zborovanju v Nemčiji sprejeli njihovi soverniki in kako so jim bili pripravljeni pomagati. Rekla je, da v vseh letih svoje službe ni nikoli videla česa takšnega. Kasneje je neki Priča pripomnil: »Vse, kar je rekla o nas, je izrekla s tonom glasu, iz katerega sta vela osuplost in navdušenje.« Ali si tudi ti kdaj slišal, da so se ljudje podobno odzvali, ko so opazovali Priče na zborovanju, ki si ga obiskal?

19. Kaj bi morali biti odločeni delati in zakaj?

¹⁹ Na vse omenjene načine pa tudi na mnoge druge Jehovove priče kažejo, da so v pravem pomenu besede »začasni prebivalci« današnje Satanove stvarnosti. Z veseljem so odločeni takšni tudi ostati. Imajo močno in zanesljivo upanje, da bodo kmalu postali stalni prebivalci Božjega pravičnega novega sveta. Ali se veseliš tega?