1. Kako nekateri ljudje gledajo na tujce in zakaj to ni utemeljeno?

KOT je bilo omenjeno v predhodnem članku, ljudje uporabljajo besedo »tujec« poniževalno in s tem izražajo zaničevanje, celo prezir. Nespoštljivo je imeti tiste iz drugih narodov za manj vredne od svojih sonarodnjakov. Poleg tega takšno stališče kaže na nepoznavanje dejstev. Publikacija The Races of Mankind pravi: »Ljudje različnih ras so to, kar zanje pravi Biblija – bratje.« Bratje so si pogosto zelo različni, toda vseeno so bratje.

2., 3. Kako gleda na tujce Jehova?

² Ne glede na to, kje živimo, so med nami tudi ljudje iz drugih dežel. Enako je bilo pri starodavnih Izraelcih, ki so zaradi Postavine zaveze imeli poseben odnos z Bogom Jehovom. Neizraelci niso imeli takšnih pravic kot Izraelci, toda od Izraelcev se je pričakovalo, da so z njimi spoštljivi in pošteni. Kakšen dober zgled, ki ga lahko posnemamo! Med pravimi kristjani ni prostora za pristranskost ali predsodke. Zakaj? Apostol Peter je rekel: »Zdaj pa zares spoznavam, da Bog ni pristranski, temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apd. 10:34, 35)

³ Za tujce v starem Izraelu je bilo koristno, da so živeli z rodnimi Izraelci. Zakaj? Ker je Jehova tujce sprejemal. Leta kasneje je apostol Pavel o Jehovu rekel: »Ali pa je on samo Bog Judov? Ali ni tudi Bog pripadnikov drugih narodov? Da, tudi pripadnikov drugih narodov.« (Rim. 3:29; Joel 2:32)

4. Zakaj lahko rečemo, da v »Božjem Izraelu« ni tujca?

⁴ Izraelski narod ni več z Bogom v posebnem odnosu, odkar je Bog sklenil novo zavezo z občino  maziljenih kristjanov. S tem je občina maziljenih kristjanov postala »Božji Izrael«. (Gal. 6:16) In kot je pojasnil Pavel, v tem novem narodu »ni ne Grka ne Juda, ne obreze ne neobreze, ne tujca ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak je vse in v vsem Kristus«. (Kol. 3:11) V tem smislu lahko rečemo, da v občini maziljenih kristjanov ni tujca.

5., 6. a) Katero vprašanje glede Izaija 61:5, 6 se nam morda zastavlja? b) Kdo so »Jehovovi duhovniki« in »tujci«, ki jih je omenil Izaija? c) Kaj je skupno tema skupinama?

⁵ Po drugi strani pa lahko kdo pokaže na 61. poglavje Izaijeve knjige, kjer je zapisana prerokba, ki se izpolnjuje na krščanski občini. Šesta vrstica tega poglavja omenja tiste, ki bodo služili kot »Jehovovi duhovniki«. Peta vrstica pa omenja »tujce«, ki bodo tem »duhovnikom« pomagali in z njimi sodelovali. Kaj to pomeni?

⁶ »Jehovovi duhovniki« so maziljeni kristjani, ki imajo delež »pri prvem vstajenju« in ki »bodo Božji in Kristusovi duhovniki in bodo kraljevali s Kristusom tisoč let«. (Raz. 20:6) Mnogo zvestovdanih kristjanov pa ima zemeljsko upanje. Ti so v prenesenem pomenu tujci, kljub temu da pomagajo tistim, ki bodo služili v nebesih, in se z njimi tesno družijo. Z veseljem podpirajo »Jehovove duhovnike« in z njimi sodelujejo – v tem smislu služijo kot njihovi »kmetovalci« in »vinogradniki«. Pomagajo jim slaviti Boga s tem, da ljudem pričujejo in jih poučujejo o resnici. Prav zares, tako maziljeni kot tudi »druge ovce« iščejo odkritosrčne posameznike, ki želijo večno služiti Bogu, in jim nato ljubeče pastirjujejo. (Jan. 10:16)

7. V katerem pogledu so današnji kristjani podobni Abrahamu in drugim zvestim očakom?

⁷ Kot je bilo omenjeno v predhodnem članku, so pravi kristjani kot tujci oziroma začasni prebivalci v Satanovem hudobnem svetu. V tem so podobni Abrahamu pa tudi drugim zvestim očakom iz preteklosti, o katerih je rečeno, da so bili »tujci in začasni  prebivalci v deželi«. (Heb. 11:13) Ne glede na to, ali upamo, da bomo živeli na zemlji ali v nebesih, imamo prednost, da smo z Jehovom v takšnem odnosu, kot je bil Abraham. Jakob je pojasnil: »‚Abraham je veroval v Jehova, in to se mu je štelo za pravičnost.‘ In bil je imenovan ‚Jehovov prijatelj‘.« (Jak. 2:23)

8. Katera obljuba je bila dana Abrahamu in kako je gledal na izpolnitev te obljube?

⁸ Bog je obljubil, da bodo po Abrahamu in njegovem potomstvu blagoslovljene vse družine na zemlji, ne pa samo en narod. (Beri 1. Mojzesova 22:15–18.) Abraham je bil prepričan o izpolnitvi te obljube, čeprav je bil čas za njeno izpolnitev daleč v prihodnosti. Več kot polovico življenja se je skupaj s svojo družino selil naokrog. Ves ta čas je ostal Jehovov prijatelj.

9., 10. a) Kako vse lahko posnemamo Abrahamov zgled? b) Pri čem lahko pomagamo ljudem danes?

⁹ Čeprav Abraham ni vedel, kako dolgo bo moral čakati, da se bo uresničilo njegovo upanje, nista njegova ljubezen do Jehova in predanost njemu nikoli usahnili. Ker se je vedno zavedal, da je začasni prebivalec, se ni nikjer naselil za stalno. (Heb. 11:14, 15) Kako modro je posnemati Abrahamov zgled tako, da živimo preprosto in se ne obremenjujemo pretirano glede imetja, družbenega položaja ali kariere! Čemu si prizadevati za tako imenovano normalno življenje v tej stvarnosti, ki jo bo kmalu doletel konec? Čemu se pretirano navezati na to, kar je le začasno? Tako kot Abrahama tudi nas čaka nekaj veliko boljšega. Pripravljeni smo potrpežljivo čakati, da se bo naše upanje uresničilo. (Beri Rimljanom 8:25.)

¹⁰ Blagoslovi, ki jih je Bog obljubil po Abrahamu in njegovem potomstvu, so danes še vedno na voljo ljudem iz vseh narodov. Maziljeni »Jehovovi duhovniki« skupaj s »tujci« oziroma drugimi ovcami v več kot 600 jezikih ljudem po vsem svetu govorijo, da jih Bog vabi, naj se poučijo o teh blagoslovih.

11. Kako je Salomon gledal na Neizraelce?

¹¹ V skladu z Jehovovo obljubo Abrahamu je Salomon ob posvetitvi templja leta 1026 pr. n. št. dejal, da se bodo ljudje iz vseh narodov pridružili hvaljenju Jehova. V iskreni molitvi je rekel: »Tudi ko tujec, ki ne pripada tvojemu ljudstvu Izraelu, pride iz daljne dežele zaradi tvojega imena (slišali bodo namreč o tvojem velikem imenu in o tvoji močni in iztegnjeni roki), ko torej pride in moli, obrnjen proti tej hiši, poslušaj v nebesih, v svojem utrjenem prebivališču, in izpolni vse, zaradi česar tisti tujec kliče k tebi, da bi vsa ljudstva na zemlji spoznala tvoje ime in bi se te bala, tako kakor se te boji tvoje ljudstvo Izrael.« (1. kra. 8:41–43)

12. Zakaj morda nekateri ljudje gledajo na Jehovove priče kot na čudne oziroma kot na »tujce«?

¹² Tujec je pravzaprav nekdo, ki je na obisku v državi, ki ni njegova domovina, ali pa v njej živi. Lahko pa je tudi nekdo, ki pride v neko skupnost ali skupino, kateri ne pripada. To dobro opiše položaj Jehovovih prič. Izključno so vdani nebeški vladi, Božjemu kraljestvu, ki je v Kristusovih rokah. Zato so popolnoma nevtralni v političnih zadevah, tudi če nekateri ljudje nanje gledajo,  kot da sploh ne spadajo v današnjo družbo.

13. a) Zakaj lahko rečemo, da je pojem »tujec« pogosto samo stvar stališča? b) Ali je bil Jehovov namen, da bi ljudje drug na drugega gledali kot na tujca? Pojasni.

¹³ Tujce navadno prepoznamo po značilnostih manjšine, ki ji pripadajo. Med drugim po jeziku, ki ga govorijo, njihovih običajih, zunanjem videzu, celo načinu oblačenja. Toda to, kar jim je skupno z drugimi ljudmi ne glede na nacionalno pripadnost, je pomembnejše od katere koli prej omenjene značilnosti. Torej je tujec dejansko običajen človek, ki ga imamo za tujca, ker je v nekaterih rečeh drugačen od nas. Ko se naučimo spregledati dejanske ali domnevne razlike, beseda »tujec« praktično izgubi svoj pomen. Če bi vsi zemljani imeli eno samo vlado, ne bi bil nihče tujec v političnem pomenu besede. Pravzaprav ima Jehova od samega začetka namen, da bi bili vsi ljudje združeni, da bi bili ena družina pod eno vladavino – njegovo vladavino. Ali bi bilo kaj približno takega možno danes za ljudi iz vseh narodov po svetu?

14., 15. Kaj je Jehovovim pričam kot skupini uspelo?

¹⁴ V sebičnem svetu, polnem nacionalizma, so posamezniki, ki se ne ozirajo na nacionalne meje, prava poživitev. Res je, da se je morda težko znebiti predsodkov. Ted Turner, ustanovitelj televizijske mreže CNN, glede svojega sodelovanja s številnimi nadarjenimi posamezniki različnih narodnosti, pravi: »Sestati se s temi ljudmi je bila neverjetna izkušnja. Na ljudi iz drugih držav nisem več gledal kot na ‚tujce‘, ampak kot na soprebivalce planeta. Beseda ‚tuj‘ je zame dobila slabšalen pomen in na CNN-u sem postavil pravilo, da se ne sme uporabljati ne v oddajah ne med pogovori po pisarni. Uporabljati se mora beseda ‚mednaroden‘.«

¹⁵ V deželah po svetu so samo Jehovove priče kot skupina sprejeli Božje mišljenje. Ker se učijo na stvari gledati, kot gleda Jehova, so lahko v svojih glavah in srcih podrli pregrade med narodi. Do pripadnikov drugih etničnih skupin niso nezaupljivi, sumničavi ali celo odkrito sovražni, ampak so se naučili ceniti lepoto njihovih različnih značilnosti in sposobnosti. Ali si kdaj razmišljal o tem, kar so Jehovove priče dosegli, in o tem, kako ti to osebno koristi pri ravnanju z drugimi?

16., 17. Kaj izpolnitev besed iz Razodetja 16:16 in Daniela 2:44 pomeni zate osebno?

¹⁶ Kmalu se bodo vsi današnji narodi spustili v spopad z Jezusom Kristusom in njegovimi nebeškimi silami. To se bo zgodilo v končni bitki proti Božji vladavini, bitki, ki se »v hebrejščini imenuje Harmagedón«. (Raz. 16:14, 16; 19:11–16) Prerok Daniel je pred več kot 2500 leti po navdihnjenju napovedal, kakšen bo izid te bitke za človeške vlade, ki nasprotujejo Božjemu namenu. Napisal je: »V dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki ne bo nikoli pokončano. To kraljestvo ne bo predano nobenemu drugemu ljudstvu. Vsa ta kraljestva bo zdrobilo in uničilo, sámo pa bo ostalo na veke.« (Dan. 2:44)

¹⁷ Ali si predstavljaš, kaj bo izpolnitev tega pomenila zate? Nacionalne meje, ki jih je začrtal človek in zaradi katerih je vsakdo v nekem smislu tujec, ne bodo več obstajale. Med ljudmi bodo ostale razlike v zunanjem videzu in ljudje bodo ohranili svoje normalne fizične lastnosti. To bo enostavno odsev čudovite raznolikosti, ki jo najdemo v Božjem stvarstvu. Takšen navdušujoč obet bi moral vsakega od nas spodbuditi, da še naprej po svojih najboljših močeh hvali in časti našega Stvarnika, Boga Jehova.

18. Kateri nedavni dogodki kažejo, da Jehovove priče nimajo drug drugega za tujca?

¹⁸ Ali je nerealno verjeti, da je takšna svetovna sprememba možna? Sploh ne. Popolnoma razumno je verjeti, da bo do nje prišlo. Pojem »tujec« je med Jehovovimi pričami, ki se ne ozirajo na narodnostno pripadnost svojih članov, praktično izgubil svoj pomen. Pred kratkim so bili na primer združeni nekateri njihovi manjši podružnični uradi, da bi se delo poenostavilo in da bi se dobra novica o Kraljestvu oznanjevala še bolj učinkovito. (Mat. 24:14) Pri teh združitvah nacionalne meje niso igrale nobene vloge, če je le zakonodaja to dopuščala. To je še en viden dokaz tega, da Jezus Kristus kot Jehovov zakonito ustoličeni Vladar podira človeške pregrade in da je on tisti, ki bo kmalu dokončal »svojo zmago«. (Raz. 6:2)

19. Kaj so Jehovove priče dosegli, ker govorijo čisti jezik resnice?

¹⁹ Kljub temu da Jehovove priče prihajajo iz mnogih narodov in zato govorijo mnogo jezikov, si prizadevajo govoriti čisti jezik resnice. To jih združuje in med njimi ustvarja vez, ki je ni mogoče pretrgati. (Beri Zefanija 3:9.) Jehovove priče so mednarodna družina sredi sedanje hudobne stvarnosti, pa vendar so od nje ločeni. Ta enotna družina je predokus sveta, ki bo prišel – sveta, v katerem nihče ne bo tujec. Vsi, ki bodo takrat živeli, bodo brez izjeme z veseljem pritrdili resničnim besedam iz publikacije, ki smo jo omenili na začetku: »Ljudje različnih ras so to, kar zanje pravi Biblija – bratje.« (The Races of Mankind)