1., 2. a) Kakšen je pomen izvirne besede za »čast« oziroma »slavo«? b) Katera vprašanja bomo pregledali v tem članku?

KAJ ti pride na misel, ko slišiš besedo »čast« oziroma »slava«? Morda izredna lepota stvarstva? (Ps. 19:1) Morda čast in slava, ki so ju deležni zelo bogati, modri ali uspešni ljudje? V Svetem pismu izvirna beseda za »čast« oziroma »slavo« dobesedno pomeni »teža«. V starih časih so bili kovanci narejeni iz dragocenih kovin, in težji ko je bil kovanec, večje vrednosti je bil. Zato se lahko beseda, ki se prevaja s »čast«, nanaša na nekaj, kar je dragoceno, veličastno ali mogočno.

² Morda na nas naredi vtis moč, položaj ali sloves posameznika. Kaj pa v ljudeh išče Bog? Sveto pismo pravzaprav govori o časti, ki jo ljudem podeljuje Bog. V Pregovorih 22:4 na primer piše: »Ponižnost in strah pred Jehovom prinašata bogastvo, čast in življenje.« Učenec Jakob pa je napisal: »Ponižajte se pred Jehovom, in on vas bo povišal.« (Jak. 4:10) Kaj je čast oziroma slava, ki jo Bog podeljuje ljudem? Kaj nas lahko ovira pri tem, da bi si jo pridobili? In kako lahko drugim pomagamo, da si jo pridobijo?

3.–5. H kakšni slavi nas lahko pripelje Jehova oziroma kakšno čast nam lahko izkaže?

³ Psalmist je bil prepričan, da ga bo Jehova prijel za desnico in ga pripeljal do prave slave oziroma mu izkazal pravo čast. (Beri Psalm 73:23, 24.) Kako Jehova to dela? Tako, da svojim ponižnim služabnikom izkazuje naklonjenost in jih blagoslavlja v mnogih pogledih. Pomaga jim na primer razumeti njegovo voljo in jim omogoča, da so z njim lahko v tesnem odnosu. (1. Kor. 2:7; Jak. 4:8)

⁴ Jehova je svojim služabnikom tudi zaupal sijajen zaklad – oznanjevanje dobre novice. (2. Kor.  4:1, 7) In oznanjevanje prinaša čast. Jehova tistim, ki to svojo prednostno službo uporabljajo v slavo njemu in v dobro drugih, obljublja: »Jaz počastim tiste, ki me častijo.« (1. Sam. 2:30) Takšni so počaščeni s tem, da imajo dobro ime pri Jehovu. Poleg tega je več možnosti, da bodo drugi Božji služabniki o njih dobro govorili. (Preg. 11:16; 22:1)

⁵ Kakšna pa je prihodnost tistih, ki upoštevajo nasvet »Opiraj svoje upanje na Jehova, hodi po njegovi poti«? Za vsakega med njimi velja obljuba: »On [Jehova] te bo povišal, da boš podedoval zemljo. Ko bodo hudobni iztrebljeni, boš to videl.« (Ps. 37:34) Veselijo se časa, ko bodo okusili največjo možno čast – dano jim bo večno življenje. (Ps. 37:29)

6., 7. Zakaj mnogi niso verovali v Jezusa?

⁶ Kaj bi nas lahko oviralo pri tem, da bi sprejeli slavo, ki nam jo podeljuje Jehova? En dejavnik je morda ta, da pripisujemo preveliko težo mnenju tistih, ki z Bogom niso v tesnem odnosu. Razmisli o tem, kar je apostol Janez napisal glede nekaterih posameznikov, ki so v Jezusovih dneh bili na oblasti: »Mnogi izmed voditeljev [so] verovali vanj [v Jezusa], toda zaradi farizejev ga niso priznavali, da ne bi bili izobčeni iz sinagoge. Slavo od ljudi so namreč ljubili bolj kot slavo od Boga.« (Jan. 12:42, 43) Za te voditelje bi bilo zagotovo boljše, da ne bi pripisovali tolikšne pomembnosti mnenju farizejev.

⁷ Jezus je že enkrat prej jasno povedal, zakaj ga mnogi ne bodo sprejeli in ne bodo verovali vanj. (Beri Janez 5:39–44.) Izraelci so kot narod že stoletja pričakovali prihod Mesija. Ko je Jezus začel poučevati, so nekateri posamezniki na podlagi Danielovega prerokovanja morda uvideli, da je nastopil določeni čas, da se pojavi Kristus. Nekaj mesecev prej je začel delovati Janez Krstnik in že zanj so številni govorili: »Da ni nemara on Kristus?« (Luk. 3:15) Sedaj pa je bil dolgo pričakovani Mesija sredi njih in jih poučeval. Toda učitelji Postave ga niso sprejeli. Jezus je razlog za to razkril, ko jih je vprašal: »Le kako morete verovati, ko pa sprejemate slavo drug od drugega, ne iščete pa slave, ki prihaja od edinega Boga?«

8., 9. S ponazoritvijo o svetlobi pojasni, kako lahko slava od ljudi zasenči slavo od Boga.

⁸ To, kako utegne slava od ljudi zasenčiti slavo od Boga, lahko ponazorimo tako, da slavo primerjamo s svetlobo. Naše sijajno vesolje je polno virov svetlobe. Ali se spomniš, kdaj si se nazadnje ozrl v jasno nočno nebo in s pogledom ujel na tisoče zvezd? »Slava nebeških teles« nas navdaja s strahospoštovanjem. (1. Kor. 15:40, 41) Kakšno pa je videti to isto nebo, če se vanj ozremo na ulici dobro osvetljenega mesta? Precej drugačno! Zaradi mestnih luči je namreč skoraj nemogoče videti svetlobo, ki jo izžarevajo oddaljene zvezde. Ali razlog tiči v tem, da je svetloba luči, ki so ob cestah, na stadionih in v zgradbah, močnejša oziroma lepša od tiste, ki jo oddajajo zvezde? Ne! Tako je zato, ker so mestne luči v naši neposredni bližini in nas motijo, ko opazujemo Jehovovo stvarstvo. Če želimo občudovati čudesa na nočnem nebu, moramo nekako prezreti umetno svetlobo ali pa se umakniti od nje.

⁹ Podobno bi nam lahko slava od ljudi, če bi bila preblizu našemu srcu, preprečila, da bi cenili in iskali trajno slavo, ki nam jo poklanja Jehova. Mnogi  ne sprejmejo kraljestvenega sporočila, ker se bojijo, kaj si bodo o njih mislili prijatelji ali družinski člani. Toda ali lahko želja, da bi prejemali slavo od ljudi, vpliva tudi na posvečene Božje služabnike? Zamisli si mladeniča, ki dobi oznanjevalsko področje, kjer živi precej ljudi, ki ga poznajo, vendar še ne vedo, da je Jehovova priča. Ali ga zaradi strahu ne bo obdelal? Kaj pa, če si kdo prizadeva za teokratične cilje, vendar se nekateri iz tega norčujejo? Ali bo dovolil, da tisti, ki služenja Jehovu ne cenijo toliko, kot bi morali, vplivajo na njegove odločitve? Pomisli še na kristjana, ki je zagrešil resen prestopek. Ali ga bo iz strahu, da ne bi izgubil ugleda v občini ali da ne bi razočaral svojih bližnjih, prikril? Če je njegova glavna želja obnoviti svoj odnos z Jehovom, bo k sebi poklical »občinske starešine« in poiskal pomoč. (Beri Jakob 5:14–16.)

10. a) Kako nam lahko pretirana zaskrbljenost glede tega, kako bodo drugi gledali na nas, zamegli presojo? b) Kakšno zagotovilo ima ponižen človek?

¹⁰ Morda se nam zgodi, da nam, medtem ko napredujemo h krščanski zrelosti, kak sokristjan da nasvet. Njegova iskrena opažanja nam bodo lahko koristila le, če se ne bomo postavili v obrambno držo, bodisi zaradi ponosa, želje, da bi ohranili svoj ugled, ali pa skušnjave, da bi opravičevali svoje ravnanje. Vzemimo, da s sovernikom sodeluješ pri nekem projektu. Ali boš dopustil, da bo na vajino sodelovanje vplivala prevelika zaskrbljenost, komu bodo pripisane zasluge za tvoje dobre zamisli in marljivo delo? Če se znajdeš v kateri koli od teh okoliščin, bodi prepričan, da velja naslednje: »Kdor pa je ponižnega duha, si pridobi čast.« (Preg. 29:23)

11. Kako naj bi se odzvali na pohvalo in zakaj?

¹¹ Nadzorniki, pa tudi vsak, ki se »poteguje« za takšno službo, bi prav tako morali paziti, da ne bi iskali slave od ljudi. (1. Tim. 3:1; 1. Tes. 2:6) Kako naj bi se brat odzval, kadar prejme iskreno pohvalo za dobro opravljeno delo? Verjetno si ne bo postavil spomenika, kakor je to storil kralj Savel. (1. Sam. 15:12) Toda ali je takoj pripravljen priznati, da je njegov dosežek plod Jehovove nezaslužene dobrotljivosti in da so njegovi uspehi v prihodnosti odvisni samo od Božjega blagoslova in pomoči? (1. Pet. 4:11) Da, s svojim odzivom na pohvalo pokažemo, za katero slavo si prizadevamo. (Preg. 27:21)

12. Zakaj nekateri Judje niso hoteli poslušati Jezusa?

¹² Naslednji dejavnik, ki nas lahko ovira, da bi sprejeli slavo od Boga, so naše želje. Zaradi napačnih želja resnice morda sploh ne želimo slišati. (Beri Janez 8:43–47.) Jezus je nekaterim Judom povedal, da nočejo poslušati njegovih besed, ker želijo »izpolnjevati želje svojega očeta« Hudiča.

13., 14. a) Kaj so raziskovalci odkrili glede tega, kako naši možgani obdelujejo človeški govor? b) Od česa je odvisno, koga bomo poslušali?

¹³ Včasih slišimo samo tisto, kar želimo slišati. (2. Pet. 3:5) Jehova nas je ustvaril z izjemno sposobnostjo, da lahko preslišimo moteče zvoke. Sedaj pa se ustavi in bodi pozoren, koliko različnih zvokov lahko v tem trenutku zaznaš. Malo prej se mnogih od teh verjetno nisi niti zavedal. Limbični sistem v tvojih možganih ti je pomagal, da si se med množico zvokov lahko osredinil samo na enega. Vendar pa je možganom to težje  storiti, kadar poslušamo govorjenje drugih. Raziskovalci so odkrili, da ne moremo istočasno pozorno poslušati dveh ali več ljudi. To pomeni, da se moraš takrat, kadar slišiš dva človeka hkrati, odločiti, komu boš prisluhnil. Izbral boš seveda tistega, ki ga želiš poslušati. Judje, ki so želeli izpolnjevati želje svojega očeta, Hudiča, niso poslušali Jezusa.

¹⁴ Biblija slikovito opiše, da nas tako modrost kot tudi neumnost vedno skušata pripraviti do tega, da bi jima prisluhnili. (Preg. 9:1–5, 13–17) Smo torej pred izbiro, kateri bomo prisluhnili – modrosti ali neumnosti. Odločitev je odvisna od tega, čigavo voljo želimo izpolnjevati. Jezusove ovce poslušajo Jezusov glas in mu sledijo. (Jan. 10:16, 27) So »na strani resnice«. (Jan. 18:37) »Glasu tujcev ne poznajo.« (Jan. 10:5) Takšni ponižni prejmejo slavo od Boga. (Preg. 3:13, 16; 8:1, 18)

15. V kakšnem smislu so Pavlove stiske pomenile slavo za druge?

¹⁵ Če vztrajno izpolnjujemo Jehovovo voljo, lahko tudi drugim pomagamo, da bi sprejeli slavo od Boga. Pavel je občini v Efezu napisal: »Zato vas prosim, da zaradi teh mojih stisk, ki jih doživljam vam v prid, ne obupate, saj te za vas pomenijo slavo.« (Efež. 3:13) V kakšnem smislu so Pavlove stiske pomenile slavo za Efežane? Pavel jim je s tem, da jim je bil kljub preizkušnjam še naprej pripravljen služiti, pokazal, da bi kristjanu moralo biti služenje Bogu nekaj najdragocenejšega. Ali ne bi Pavel, če bi v stiski odnehal, bratom in sestram pravzaprav dajal vtis, da njihov odnos z Bogom, oznanjevanje in upanje niso dragoceni? Pavel je s svojim zgledom glede vztrajnosti bratom in sestram pokazal, da je biti Kristusov učenec vredno vsake žrtve.

16. Kaj je Pavel pretrpel v Listri?

¹⁶ Pomisli, kakšne rezultate sta obrodila Pavlova gorečnost in vztrajnost. V Apostolskih delih 14:19, 20 piše: »Iz Antiohíje in Ikónija so prišli Judje, in ti so pregovorili množico; in so kamenjali Pavla ter ga odvlekli iz mesta [Listre], ker so mislili, da je mrtev. Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in odšel v mesto, potem pa je naslednjega dne z Bárnabom odpotoval v Derbo.« Zamisli si, da si en dan kamenjan skoraj do smrti, naslednji dan pa se že odpraviš na 100 kilometrov dolgo pot, in to brez sodobnih prevoznih sredstev!

17., 18. a) Kako to, da je Timotej vedel za Pavlovo trpljenje v Listri? b) Kakšen vtis je na Timoteja naredil Pavel s svojo vztrajnostjo?

¹⁷ Ali je bil med »učenci«, ki so se zbrali, da bi pomagali Pavlu, tudi Timotej?  Pripoved iz Apostolskih del nam tega sicer ne pove, je pa mogoče, da je bil. Bodi pozoren, kaj je Pavel napisal v svojem drugem pismu Timoteju: »Ti si se ravnal natanko po mojem pouku, mojem načinu življenja, [. . .] po tem, kar se mi je zgodilo v Antiohíji [izgnali so ga iz mesta], Ikóniju [hoteli so ga kamenjati] in Listri [so ga kamenjali], po preganjanjih, kakršna sem prenašal. In vendar me je Gospod iz vsega tega rešil.« (2. Tim. 3:10, 11; Apd. 13:50; 14:5, 19)

¹⁸ Timotej je vedel, da je Pavel vztrajal v vseh teh težkih okoliščinah. In to je nanj naredilo močan vtis. Pavel je, ko je obiskal Listro, videl, da je Timotej zelo zgleden kristjan, saj so o njem »bratje v Listri in Ikóniju dobro govorili«. (Apd. 16:1, 2) Sčasoma je Timotej ustrezal pogojem, da prevzame večje odgovornosti. (Fil. 2:19, 20; 1. Tim. 1:3)

19. Kako lahko s svojo vztrajnostjo vplivamo na druge?

¹⁹ Če vztrajamo v izpolnjevanju Božje volje, lahko tudi mi podobno vplivamo na druge – še posebej na mlade, saj bodo mnogi od njih zrasli v zelo dragocene Božje služabnike. Mladi kristjani nas opazujejo in se na oznanjevanju od nas učijo govorniških spretnosti, koristi pa jim tudi, ko vidijo, kako se spoprijemamo s težavami v življenju. Pavel je vse prenašal, tako da bi tisti, ki ostajajo zvesti, »prejeli rešitev po Kristusu Jezusu in večno slavo«. (2. Tim. 2:10)

20. Zakaj naj bi si še naprej prizadevali za čast oziroma slavo, ki jo daje Jehova?

²⁰ Ali naj ne bi torej vsi še naprej iskali »slavo, ki prihaja od edinega Boga«? (Jan. 5:44; 7:18) Vsekakor! (Beri Rimljanom 2:6, 7.) Jehova bo tistim, ki »iščejo slavo, [. . .] dal večno življenje«. Poleg tega s svojo »zdržljivostjo v dobrih delih« druge spodbujamo, da ostajajo trdni v veri, saj bodo od tega imeli večne koristi. Zato naj te nič ne ovira v pridobivanju časti, ki jo daje Jehova.