1., 2. Zakaj nekatere morda zanimajo smokve?

ALI rad ješ smokve, naj so te sveže ali posušene? Mnogi jih imajo radi, zato je gojenje smokev zelo razširjeno. Staroveški Judje so sad smokvinih dreves zelo cenili. (Nah. 3:12; Luk. 13:6–9) Smokve vsebujejo vlaknine, antioksidante in minerale, zato nekateri pravijo, da so dobre za srce.

² Jehova je nekoč smokve primerjal s srcem. Pri tem ni opisoval, kakšne prehrambene koristi imamo, če jemo smokve. Govoril je v prenesenem pomenu. To, kar je povedal po preroku Jeremiju, se tiče tvojega srca in srca tvojih ljubljenih. Med pregledovanjem tega, kar je povedal, razmišljajmo o tem, kaj lahko njegove besede pomenijo za kristjane.

3. Koga so predstavljale smokve, o katerih beremo v 24. poglavju Jeremijeve knjige?

³ Razmislimo najprej o tem, kar je Bog v Jeremijevih dneh povedal glede smokev. Judovski narod je bil leta 617 pr. n. št. v slabem duhovnem stanju. Bog je to, kar se bo zgodilo v prihodnosti, ponazoril v videnju o dveh vrstah smokev – »zelo dobrih« in »zelo slabih«. (Beri Jeremija 24:1–3.) Slabe smokve so predstavljale kralja Zedekija in druge njemu podobne, ki so bili na tem, da okusijo trdo roko kralja Nebukadnezarja in njegove vojske. Kaj pa Ezekiel, Daniel in njegovi trije prijatelji, ki so že bili v Babilonu, in nekateri Judje, ki naj bi bili kmalu odpeljani tja? Ti so bili primerjani z dobrimi smokvami. Ostanek teh Judov naj bi se vrnil v Jeruzalem, da bi obnovil mesto in njegov tempelj. Čez čas se je to tudi zgodilo. (Jer. 24:8–10; 25:11, 12; 29:10)

4. Kakšno spodbudo lahko dobimo iz tega, kar je Bog povedal o dobrih smokvah?

⁴ Jehova je glede tistih, ki so predstavljali dobre smokve, rekel: »Dal jim bom srce, da bodo spoznali,  da sem jaz Jehova.« (Jer. 24:7) To je tematski stavek tega članka in je zelo spodbuden. Bog je posameznikom pripravljen dati »srce, da [ga] bodo spoznali«. V tem primeru se »srce« nanaša na človekovo pripravljenost za kaj. Vsekakor si želiš imeti takšno srce in biti del Božjega ljudstva. Da bi ta cilj dosegel, moraš med drugim preučevati Božjo Besedo in udejanjati naučeno, se pokesati in spreobrniti, posvetiti svoje življenje Bogu ter se krstiti v imenu Očeta, Sina in svetega duha. (Mat. 28:19, 20; Apd. 3:19) Morda si te korake že naredil, morda pa se redno družiš z Jehovovimi pričami in te korake še delaš.

5. O srcu katerih ljudi predvsem piše Jeremija?

⁵ Ne glede na to, ali smo naredili šele nekaj teh korakov ali vse, moramo še vedno posvečati pozornost svojemu stališču in vedenju. Zakaj je to treba, lahko vidimo iz tega, kar je Jeremija še napisal o srcu. Toda o čigavem srcu? Nekatera poglavja iz Jeremijeve knjige sicer govorijo o narodih okoli Juda, vendar pa je glavna pozornost namenjena Judom v času vladanja petih njihovih kraljev. (Jer. 1:15, 16) Da, Jeremija je predvsem pisal o moških, ženskah in otrocih, ki so bili v posvečenem odnosu z Jehovom. Njihovi predniki so se kot narod prostovoljno odločili, da bodo stopili v takšen odnos. (2. Mojz. 19:3–8) In v Jeremijevih dneh je to ljudstvo potrdilo svojo posvetitev Bogu. Rekli so: »Prišli smo k tebi, ker si ti, o Jehova, naš Bog.« (Jer. 3:22) Toda kaj misliš, v kakšnem stanju je bilo njihovo srce?

6. Zakaj bi nas moralo to, kar je Bog povedal o srcu, še posebej zanimati?

⁶ Sodobni zdravniki lahko z uporabo napredne tehnike vidijo, v kakšnem stanju je srce in kako deluje. Jehova pa lahko stori še mnogo več in to je pokazal v Jeremijevih dneh. Njegova sposobnost je izjemna, kar spoznamo iz njegovih besed: »Srce je zvijačnejše od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno storiti vse. Kdo ga more razumeti? Jaz, Jehova, preiskujem srce, [. . .] da bi vsakemu dal po njegovih poteh, po sadu njegovih dejanj.« (Jer. 17:9, 10) Jehova z besedno zvezo »preiskujem srce« ne misli na medicinsko preiskavo dobesednega srca, ki v 70 oziroma 80 letih utripne kakih trimilijardkrat. Govori o figurativnem srcu. To »srce« se nanaša na človekovo notranjost in zajema njegove želje, misli, značaj, poglede in cilje. Tudi ti imaš takšno srce. Bog ga lahko preišče in do neke mere ga lahko tudi ti.

7. Kako je Jeremija opisal srce večine Judov?

⁷ Na to preiskavo se lahko pripravimo tako, da se vprašamo: V kakšnem stanju je bilo figurativno srce večine Judov v Jeremijevem času? Da bi na to vprašanje dobili odgovor, razmislimo o neobičajni besedni zvezi, ki jo je Jeremija uporabil: »Vsa Izraelova hiša ima neobrezano srce.« Pri tem ni imel v mislih običajnega obrezovanja judovskih moških, saj je rekel: »‚Glej, prihajajo dnevi,‘ govori Jehova, ‚ko bom poklical na odgovor vse, ki so obrezani, vendar so kljub temu v neobrezi.‘« Potemtakem so celo obrezani judovski moški imeli »neobrezano srce«. (Jer. 9:25, 26) Kaj je to pomenilo?

8., 9. Kaj je morala večina Judov narediti glede svojega srca?

⁸ Namig o tem, kaj bi »neobrezano srce« lahko pomenilo, najdemo v besedah, s katerimi je Bog Judom povedal, kaj morajo narediti: »Obrežite svoje srce, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema, da ne bi moj srd prišel kakor ogenj [. . .] zaradi vaših hudobnih del.« Od kod pa so njihova hudobna dela izvirala? Iz  notranjosti, iz njihovega srca. (Beri Marko 7:20–23.) Bog je po Jeremiju točno diagnosticiral vzrok slabega ravnanja Judov. Njihovo srce je bilo zakrknjeno in uporno. Njihovi motivi in mišljenje Bogu niso ugajali. (Beri Jeremija 5:23, 24; 7:24–26.) Bog jim je rekel: »Obrežite se za Jehova, obrežite svoje srce.« (Jer. 4:4; 18:11, 12)

⁹ Judje v Jeremijevih dneh so torej potrebovali figurativno operacijo srca – »obrezo srca« – prav tako kakor so jo potrebovali Izraelci v Mojzesovem času. (5. Mojz. 10:16; 30:6) »Obrezati srce« je pomenilo znebiti se vsega, kar je naredilo njihovo srce nedovzetno: mišljenja, želja ali motivov, ki so bili drugačni od Božjih. (Apd. 7:51)

10. Kaj naj bi si po Davidovem zgledu želeli?

¹⁰ Lahko smo zares hvaležni Bogu, da nam omogoča vpogled v figurativno srce. Toda morda bi se kdo vprašal: Zakaj naj bi to zanimalo Jehovove priče danes? Ne dogaja se namreč, da bi veliko kristjanov v občinah ravnalo slabo ali postalo »slabe smokve«, tako kakor je to veljalo za mnoge takratne Jude. Nasprotno, današnji Božji služabniki so predano, čisto ljudstvo. Toda pomislimo na prošnjo, ki jo je David izrekel Jehovu: »Preišči me, o Bog, in spoznaj moje srce! Preizkusi me in spoznaj moje tesnobne misli! Poglej, ali je v meni kaj, kar me napeljuje na pot bolečin.« (Ps. 17:3; 139:23, 24)

11., 12. a) Zakaj bi moral vsak od nas preiskati svoje srce? b) Česa Bog ne bo naredil?

¹¹ Jehova želi, da bi vsak od nas postal in tudi ostal takšen, da bi mu bil sprejemljiv. Jeremija je glede pravičnega človeka priznal: »Ti, o Jehova nad vojskami, preiskuješ pravičnega, ti vidiš obisti in srce.« (Jer. 20:12) Če Vsemogočni preiskuje celo srce pravičnega, ali ni potem prav, da tudi mi sami sebe pošteno preiščemo? (Beri Psalm 11:5.) Če bomo to storili, bomo morda pri sebi odkrili kako stališče, cilj ali notranji občutek, ki mu bomo morali posvetiti pozornost. Morda bomo opazili nekaj, zaradi česar postaja naše srce manj dovzetno, nekaj, zaradi česar bi ga morali obrezati, če se tako izrazimo. To bi bila figurativna operacija srca. Na kaj pa naj bi bil pri svojem figurativnem srcu pozoren, če se strinjaš s tem, da bi ga bilo dobro pregledati? In kako lahko narediš potrebne spremembe? (Jer. 4:4)

¹² Nekaj je gotovo: Ne smemo pričakovati, da nas bo Jehova prisilil, da se spremenimo. Glede »dobrih smokev« je rekel: »Dal jim bom srce, da [me] bodo spoznali.« Ni rekel, da jih bo prisilil k spremembi srca. Morali so si želeti, da bi imeli dovzetno srce, ki bi kazalo, da poznajo Boga. Ali naj si ne bi enako želeli tudi mi?

13., 14. Kako lahko kristjanu njegovo srce škoduje?

¹³ Jezus je dejal: »Iz srca na primer prihajajo hudobna umovanja, umori, prešuštvovanje, nečistovanje, tatvine, kriva pričevanja, sramotenje.« (Mat. 15:19) Jasno  je torej, da lahko brat, ki zaradi svojega nedovzetnega srca prešuštvuje ali nečistuje in se ne kesa, za vedno izgubi Božjo naklonjenost. Vendar se lahko zgodi, da tudi posameznik, ki ne zagreši takšnega greha, dovoli, da v njegovem srcu raste neprimerna želja. (Beri Matej 5:27, 28.) V takšnem primeru utegne pomagati samopreiskava srca. Ali bi, če bi svoje srce temeljito preiskal, v njem našel kak neprimeren občutek do koga nasprotnega spola, skrita hrepenenja, ki jih Bog ne bi spregledal in ki jih je treba odpraviti?

¹⁴ Morda pa brat, ki sicer ne zagreši »umorov«, dovoli, da se negativna čustva do kakega sokristjana v njegovem srcu tako kopičijo, da prerastejo v sovraštvo. (3. Mojz. 19:17) Ali se bo potrudil in se znebil takšnih čustev, ki lahko njegovo srce naredijo nedovzetno? (Mat. 5:21, 22)

15., 16. a) Povej, v čem se lahko kaže, da ima kristjan »neobrezano srce«. b) Kaj meniš, zakaj »neobrezano srce« Jehovu ni po volji?

¹⁵ K sreči večina kristjanov nima takšnih »težav s srcem«. Toda Jezus je govoril tudi o »hudobnih umovanjih«. To so pogledi oziroma stališča, ki lahko kvarno vplivajo na mnoga področja v življenju. Posameznik ima denimo lahko izkrivljen pogled na zvestobo sorodnikom. Kristjani seveda želimo do svojih sorodnikov imeti »naravno naklonjenost« in tako biti drugačni od mnogih ljudi v teh »zadnjih dneh«, ki takšne naklonjenosti nimajo. (2. Tim. 3:1, 3) Vendar bi se lahko zgodilo, da bi posameznik v izkazovanju te naklonjenosti šel v skrajnosti. Mnogi radi rečejo, da »kri ni voda«, zato svoje sorodnike branijo oziroma zagovarjajo za vsako ceno. In če kdo koga od njih prizadene, jemljejo to osebno. Pomisli, na kaj so takšni močni občutki navedli Dinine brate. (1. Mojz. 34:13, 25–30) In predstavljaj si, kaj je v svojem srcu gojil Absalom, da je potem ubil svojega polbrata Amnona. (2. Sam. 13:1–30) Ali niso bila v teh dveh primerih zadaj »hudobna umovanja«?

¹⁶ Seveda pravi kristjan ne bo nikogar umoril. Kaj pa, če kdo pestuje močna negativna čustva do kakega sovernika, ki je užalil koga od njegovih sorodnikov oziroma za katerega misli, da je to storil? Morda zavrača gostoljubje sovernika, za katerega meni, da je grdo ravnal s kom od njegovih sorodnikov, oziroma temu soverniku gostoljubja sam nikoli noče izkazati. (Heb. 13:1, 2) Takšna močna negativna čustva in odrekanje gostoljubja  odsevajo pomanjkanje ljubezni, zato jih ne gre kar spregledati. Da, Tisti, ki preiskuje srca, lahko takšnemu posamezniku postavi diagnozo: »neobrezano srce«. (Jer. 9:25, 26) Spomnimo se na tiste, katerim je Jehova rekel: »Obrežite svoje srce.« (Jer. 4:4)

17. Kako nam strah pred Jehovom lahko pomaga, da imamo dovzetnejše srce?

¹⁷ Kaj, če si preiskal svoje figurativno srce in ugotovil, da ni tako dovzetno za Jehovove nasvete, kot bi lahko bilo, in da je do neke mere »neobrezano«? Morda si v njem zaznal strah pred ljudmi, hrepenenje po ugledu ali razkošju, ali pa celo nagnjenje k svojeglavosti ali neodvisnosti. Ne bi bil prvi, ki bi imel to težavo. (Jer. 7:24; 11:8) Jeremija je napisal, da so imeli nezvesti Judje v njegovih dneh »zakrknjeno in uporno srce«. Dodal je še: »V svojem srcu niso rekli: ‚Bojmo se Jehova, svojega Boga, ki daje dež, jesenski dež.‘« (Jer. 5:23, 24) Mar to ne nakazuje, da nam je pri »obrezovanju srca« v pomoč to, da na Jehova gledamo še z večjim strahospoštovanjem in cenjenjem? Takšen zdrav strah lahko vsakemu od nas pomaga, da postane njegovo srce dovzetnejše za to, kar od nas pričakuje Bog.

18. Kaj je Jehova obljubil tem, ki so v novi zavezi?

¹⁸ Če si v tem vedno prizadevamo, nam bo Jehova dal srce, da ga bomo spoznali. Pravzaprav je ravno to obljubil, da bo storil maziljencem, ki so v novi zavezi: »Svojo postavo bom položil vanje, zapisal jim jo bom v srce. In jaz bom njihov Bog, oni pa bodo moje ljudstvo.« Kaj pa obljuba, da ga bodo spoznali? Jehova je še rekel: »‚Ne bodo več učili vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata »Spoznajte Jehova!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi,‘ govori Jehova. ‚Kajti njihove pregrehe jim bom odpustil in njihovih grehov se ne bom več spominjal.‘« (Jer. 31:31–34) *

19. Kaj čudovitega se obeta pravim kristjanom?

¹⁹ Ne glede na to, ali pričakuješ, da boš večne koristi nove zaveze užival v nebesih ali na zemlji, bi si moral vedno želeti spoznavati Jehova in biti del njegovega ljudstva. Da pa bi lahko užival takšne koristi, ti morajo biti na podlagi Kristusove odkupne žrtve odpuščeni grehi. In prav to, da so ti grehi lahko odpuščeni, bi te moralo spodbujati, da bi sam odpuščal drugim, tudi tistim, do katerih morda gojiš negativna čustva. To, da si pripravljen iz svojega srca odstraniti vsako morebitno sovražnost, je dobro za tvoje srce. Tako ne pokažeš samo tega, da Jehovu želiš služiti, ampak tudi to, da si ga še bolje spoznal. Podoben si tistim, za katere je Jehova po preroku Jeremiju rekel: »Iskali me boste in me tudi našli, ker me boste iskali z vsem svojim srcem, in dal se vam bom najti.« (Jer. 29:13, 14)