1., 2. Kako na nas vplivata vzgoja in okolje?

NA VSAKEM od nas pustita močan pečat vzgoja in okolje. Imamo določen stil oblačenja, radi imamo določene jedi in imamo določen vedenjski vzorec. Zakaj? Deloma zaradi vpliva ljudi, ki nas obkrožajo, in naših življenjskih okoliščin.

² Toda obstajajo reči, ki so daleč pomembnejše od naše izbire hrane in stila oblačenja. Vzgojeni smo bili na primer tako, da na nekatere stvari gledamo kot na pravilne in sprejemljive, medtem ko druge zavračamo kot napačne in nesprejemljive. Mnoge takšne reči so osebna stvar in različni ljudje imajo o njih različno mnenje. Na odločitve posameznika pa lahko vpliva tudi njegova vest. Biblija priznava, da pogosto »pripadniki drugih narodov, ki nimajo postave, po naravi izpolnjujejo to, kar je v postavi«. (Rim. 2:14) Ampak ali to pomeni, da se lahko, če glede česa ni jasno zapisanega Božjega zakona, enostavno držimo vzorcev in meril, s katerimi smo zrasli in ki so običajni tam, kjer živimo?

3. Iz katerih dveh razlogov kristjani nismo takšni, da bi se enostavno držali splošno sprejetih vzorcev in meril?

³ Obstajata najmanj dva pomembna razloga, da kristjani ne bi smeli tako ravnati. Na prvi razlog nas Sveto pismo spomni takole: »Neka pot se zdi človeku prava, vendar se konča v smrti.« (Preg. 16:25) Ker smo ljudje nepopolni, nismo v celoti sposobni ugotoviti, kaj bi nam zares pomagalo svoje korake usmerjati brez napak. (Preg. 28:26; Jer. 10:23) Glede drugega razloga pa iz Svetega pisma spoznamo, da smernice in merila v svetu oblikuje in nadzira nihče drug kot Satan, »bog te stvarnosti«. (2. Kor. 4:4; 1. Jan. 5:19) Zato moramo, če si želimo Jehovovega blagoslova in priznanja, ubogati nasvet, ki ga najdemo v Rimljanom 12:2. (Beri.)

4. O čem bomo razpravljali v tem članku?

 ⁴ Nekaj misli, zapisanih v Rimljanom 12:2, si zasluži, da se jim posebej posvetimo. Te so: 1. zakaj se moramo preobraziti, 2.  kaj preobrazba zajema in 3. kako se lahko preobrazimo. V nadaljevanju bomo dobili odgovore na ta vprašanja.

5. Komu so bile Pavlove besede iz Rimljanom 12:2 še posebej namenjene?

⁵ Apostol Pavel svojih besed, ki so zapisane v pismu Rimljanom, ni namenil nevernikom oziroma ljudem na splošno, temveč maziljenim sokristjanom. (Rim. 1:7) Spodbudil jih je, naj se preobrazijo in naj se ne oblikujejo »več po tej stvarnosti«. Za kristjane, ki so takrat, okoli leta 56 n. št., živeli v Rimu, je »stvarnost« predstavljala merila, običaje, vedenje in modne stile v rimskem svetu. To, da je Pavel uporabil besede »ne oblikujte se več«, kaže na to, da so bili nekateri od njih še vedno pod vplivom takratne stvarnosti. Katerim vplivom so bili takrat izpostavljeni naši bratje in sestre?

6., 7. Zakaj so bile v Pavlovih dneh družbene in verske razmere v Rimu za kristjane izziv?

⁶ Danes si turisti v Rimu običajno ogledujejo ostanke templjev, grobnic, spomenikov, aren, gledališč in drugega. Nekateri od teh objektov so obstajali že v prvem stoletju. Vsa ta zgodovinska zapuščina ponuja vpogled v družabno in versko življenje starega Rima. Poleg tega lahko v zgodovinskih knjigah beremo, da so se v tem mestu odvijale gladiatorske igre, dirke z vozovi ter dramske igre in glasbene predstave z raznovrstno vsebino, ki pa je lahko bila tudi nespodobna. Prav tako je bil Rim cvetoče trgovsko središče, zato priložnosti za velike zaslužke ni manjkalo. (Rim. 6:21; 1. Pet. 4:3, 4)

⁷ Rimljani so imeli številne templje in množico bogov, vendar ni znano, da bi do teh bogov, ki so jih častili, gojili pristen, oseben odnos. Njihova religija je bila vezana predvsem na spoštovanje običajev – ob rojstvih, porokah in pogrebih – in ti so bili del njihovega vsakdanjega življenja. Lahko si predstavljaš, da je bilo za kristjane v Rimu vse to precejšen izziv. Mnogi od njih so izhajali iz takšnega okolja, zato so se očitno morali preobraziti, da bi lahko postali pravi kristjani, in ta preobrazba se ni končala na dan njihovega krsta.

8. Zakaj današnji svet za kristjane predstavlja nevarnost?

⁸ Podobno kot nekoč rimski svet predstavlja tudi današnji svet za posvečene kristjane nevarnost. Zakaj? Ker je duh sveta očiten povsod. (Beri Efežanom 2:2, 3; 1. Janezovo 2:16.) Iz dneva v dan smo izpostavljeni željam, mišljenju, vrednotam in moralnim merilom sveta, zato smo v stalni nevarnosti, da nas potegne vanj. Potemtakem imamo obilo razlogov, da upoštevamo navdihnjeni opomin, naj se ne oblikujemo več  po tej stvarnosti, ampak naj se preobrazimo. In kaj moramo delati, da bi se preobrazili?

9. Katere spremembe naredijo mnogi, da lahko ustrezajo pogojem za krst?

⁹ Ko posameznik začne preučevati Biblijo in živeti po resnici, se pri njem vidi duhovni napredek. Ta se kaže v spremembah, ki jih naredi v skladu z naučenim. Opusti krivoverske običaje in odstrani nezaželene lastnosti prejšnjega načina življenja ter si začne oblačiti krščansko osebnost. (Efež. 4:22–24) Veseli smo, ko vsako leto vidimo, da stotisoči pokažejo takšen napredek in izpolnijo pogoje, da se lahko v znak posvetitve Bogu Jehovu krstijo. Seveda se ob tem v svojem srcu veseli tudi Jehova. (Preg. 27:11) Vseeno pa je dobro razmisliti o naslednjem: Ali so te spremembe vse, kar je treba narediti?

10. V čem se preobrazba posameznika razlikuje od njegovega izboljšanja?

¹⁰ Preobrazba pravzaprav zajema več od posameznikovega napredovanja ali izboljšanja. Kak izdelek morda označijo oziroma oglašujejo kot »izboljšan tip«, v bistvu pa gre še vedno za isti izdelek. Mogoče ima samo eno novo sestavino in privlačnejšo embalažo. Neki biblijski slovar pojasnjuje, da izraz »preobrazite se« iz Rimljanom 12:2 označuje prenovo oziroma spremembo mišljenja po moči svetega duha. Zato preobrazba za kristjana ne pomeni le tega, da se znebi škodljivih navad, grdega govorjenja in nemoralnega vedenja. Tudi nekateri ljudje, ki nimajo biblijskega spoznanja, se trudijo ogibati teh reči. Kaj torej spada k preobrazbi, ki se zahteva od kristjana?

11. Kako naj bi potekala preobrazba, kot je to povedal Pavel?

¹¹ »Preobrazite [se] s prenavljanjem svojega uma,« je napisal Pavel. Omenjeni »um« se nanaša na sposobnost razmišljanja. Toda biblijska raba te besede zajema še to, o čemer radi razmišljamo, pa tudi naše stališče in sposobnost logičnega razmišljanja. Pavel je na začetku svojega pisma Rimljanom opisal ljudi, ki so odsevali »graje vredno umsko stanje«. Takšni so bili prežeti z »nepravičnostjo, hudobnostjo, lakomnostjo, pokvarjenostjo« in so bili »polni zavisti, umorov, sporov, prevar« ter drugih slabih reči. (Rim. 1:28–31) Razumemo lahko, zakaj je Pavel tiste, ki so odraščali v takšnem okolju in postali Božji služabniki, spodbudil, naj se preobrazijo in prenovijo svoj um.

12. Kaj lahko opaziš o tem, kako ljudje danes na splošno razmišljajo, in kako je lahko takšno stališče za kristjane nevarno?

¹² Žal smo obkroženi z ljudmi, ki ustrezajo Pavlovemu opisu. Mogoče razmišljajo, da je staromodno oziroma znak nestrpnosti vztrajati pri določenih merilih in načelih. Mnogi učitelji in starši zagovarjajo permisivno vzgojo in  tako imenovano svobodomiselnost. Zanje je vse relativno, nič ni absolutno. Celo mnogi, ki trdijo, da so verni, menijo, da lahko svobodno delajo, kar mislijo, da je prav, ne da bi se kakor koli čutili dolžne ubogati Boga in njegove zapovedi. (Ps. 14:1) Takšno stališče je lahko zelo nevarno za prave kristjane. Neprevidnim se utegne zgoditi, da takšno stališče privzamejo glede teokratične ureditve. Morda niso več pripravljeni upoštevati navodil, ki jih dobimo po občini, in se mogoče celo pritožujejo proti vsemu, kar jim ni všeč. Lahko da imajo pomisleke, kar se tiče biblijskih nasvetov glede razvedrila, uporabe interneta in prizadevanja za visoko izobrazbo.

13. Zakaj bi se morali pošteno preiskati?

¹³ Torej moramo, da nas ne bi več oblikoval svet, pošteno preiskati tisto, kar je drugim morda skrito, namreč svoje najgloblje misli in občutke ter cilje in vrednote. Mogoče nam drugi govorijo, da je z nami vse v redu. Ampak samo mi vemo, ali smo temu, kar smo se naučili iz Biblije, res dovolili, da nas na teh izjemno pomembnih področjih preobrazi, in ali se bomo pustili preobraziti tudi v prihodnje. (Beri Jakob 1:23–25.)

14. Kaj nam lahko pomaga odkriti, kaj moramo spremeniti?

¹⁴ Govorimo o preobrazbi našega notranjega človeka. Da bi bili v tem uspešni, potrebujemo nekaj, kar lahko pride pod površje in seže globoko v nas. Kaj nam lahko pri tem pomaga? Ko spoznavamo, kaj Jehova skladno s svojim namenom, zapisanim v Bibliji, pričakuje od nas, s svojim odzivom na prebrano odkrijemo, kaj imamo v srcu. To pa nam pomaga ugotoviti, kaj moramo spremeniti, da bi ravnali po »Božji volji«. (Rim. 12:2; Heb. 4:12)

15. Kakšno preobrazbo lahko povzroči Jehovovo oblikovanje?

¹⁵ Beri Izaija 64:8. Iz govorne figure, ki jo je tu uporabil prerok Izaija, se naučimo nekaj pomembnega. Kako nas Jehova, naš Lončar, oblikuje kot glino? Gotovo nas ne spreminja fizično, morda tako, da bi nam dal privlačnejši videz ali lepšo postavo. Ne uri nas fizično, ampak duhovno. Če mu dovolimo, da nas oblikuje, je naša preobrazba notranja oziroma duhovna – in prav to potrebujemo, da bi se lahko bojevali proti vplivom sveta. Kako pa to oblikovanje poteka?

16., 17. a) Opiši, kaj naredi lončar z glino, da lahko iz nje oblikuje kvaliteten lončarski izdelek. b) Kako nam Božja Beseda pomaga preobraziti se v to, kar je v Božjih očeh dragoceno?

¹⁶ Lončar za izdelavo kvalitetnih lončarskih izdelkov uporablja zelo kakovostno glino. Vendar mora pri tem storiti dvoje. Najprej mora glino z mokrim postopkom prečistiti in tako iz nje odstraniti vse, kar ne sodi vanjo. Nato ji mora dodati zadostno količino vode in jo obdelati, tako da bo lahko ohranila obliko tudi po oblikovanju pod pritiskom.

¹⁷ Bodi pozoren na to, da se voda uporablja tako pri odstranjevanju nečistoč iz gline kot tudi pri pripravi gline, da ta postane ravno prav gosta in prožna, da se lahko iz nje izdela kakršna koli posoda, tudi krhkejša. Božja Beseda lahko ima v našem življenju podobno vlogo. Pomaga nam lahko, da se znebimo mišljenja, ki smo ga imeli, ko še nismo poznali Boga, in da se preobrazimo v to, kar je v Božjih očeh dragoceno. (Efež. 5:26) Pomisli zdaj, kolikokrat se nas spodbuja, naj beremo Biblijo vsak dan  in redno obiskujemo krščanske shode, na katerih se razpravlja o Božji Besedi. Zakaj se nas spodbuja k vsemu temu? Ker se, če vse to delamo, prepuščamo Jehovovemu oblikovanju. (Ps. 1:2; Apd. 17:11; Heb. 10:24, 25)

18. a) Zakaj je poglobljeno premišljevanje bistveno, če želimo, da bi Božja Beseda vplivala na nas in nas preobrazila? b) Katera vprašanja nam lahko pomagajo?

¹⁸ Da pa bi Božja Beseda v nas povzročila potrebno preobrazbo, je redno branje in preučevanje Biblije šele začetek. Mnogi ljudje tu in tam berejo Biblijo in so zato dokaj dobro seznanjeni s tem, kar piše v njej. Morda si takšne že srečal na oznanjevanju. Nekateri znajo celo na pamet citirati kaj iz Biblije. * Ampak to, kar vedo iz Biblije, mogoče bolj malo vpliva na njihovo razmišljanje in življenje. V čem je pravzaprav problem? Da bi Božja Beseda lahko na posameznika vplivala in ga preobrazila, ji mora ta dovoliti, da mu seže globoko v srce. To pa lahko dosežemo s poglobljenim premišljevanjem o tem, kar se učimo iz nje. Dobro je, da se vprašamo: »Ali sem prepričan, da je to več kot samo neki verski nauk? Ali nisem v svojem življenju že izkusil, da je to resnica? Ali naučeno uporabljam v svojem življenju ali pa o tem samo poučujem druge? Ali sem prepričan, da to prihaja od Jehova, kakor da bi govoril meni osebno?« Poglobljeno premišljevanje o takšnih vprašanjih nam lahko pomaga, da v srcu razvijemo še močnejše občutke do Jehova. Tako bo naša ljubezen do njega rasla. Kadar nam torej naučeno seže do srca, nas to spodbudi k pozitivnim spremembam. (Preg. 4:23; Luk. 6:45)

19., 20. Upoštevanje katerega biblijskega nasveta nam lahko zelo koristi?

¹⁹ Redno branje Božje Besede in poglobljeno premišljevanje o njej nas bo spodbujalo, da bomo še naprej upoštevali naslednje Pavlove besede: »Slecite staro osebnost z njenimi dejanji vred in si oblecite novo, ki se s točnim spoznanjem prenavlja.« (Kol. 3:9, 10) Da, če povsem razumemo, kaj Božja Beseda uči, in se po tem tudi ravnamo, smo lahko vedno na poti uspeha. Tako si oblačimo novo krščansko osebnost, ki nas bo varovala pred Satanovimi pretkanimi spletkami.

²⁰ Apostol Peter nas opominja: »Kot poslušni otroci se nikar ne oblikujte več po željah, ki ste jih imeli prej [. . .], temveč postanite sveti v vsem svojem vedenju.« (1. Pet. 1:14, 15) Če si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali opustiti mišljenje in stališča, ki smo jih imeli prej, in če se bomo voljno preobrazili, nam bo to prineslo blagoslove, kar pa bomo videli v naslednjem članku.