Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ne pustimo se »takoj omajati v svojem umu«!

Ne pustimo se »takoj omajati v svojem umu«!

»Bratje, [. . .] prosimo [vas], da se ne pustite takoj omajati v svojem umu.« (2. TES. 2:1, 2)

1., 2. Zakaj so prevare danes tako razširjene in v katerih oblikah se morda pojavijo? (Glej sliko pri naslovu.)

ZVIJAČE, goljufije in prevare so v sedanji stvarnosti zelo razširjene. To nas ne bi smelo presenečati. V Bibliji jasno piše, da je vladar te stvarnosti Satan Hudič, in ta je spreten prevarant. (1. Tim. 2:14; 1. Jan. 5:19) Bolj ko se približujemo koncu te stvarnosti, bolj jezen postaja Satan, saj ima samo še »malo časa«. (Raz. 12:12) Zato lahko pričakujemo, da bodo tisti, ki se pustijo vplivati Hudiču, le še bolj zvijačni, še zlasti do tistih, ki podpirajo pravo čaščenje.

2 V javnih občilih včasih slišimo ali preberemo zavajajoče izjave in odkrite laži o Jehovovih služabnikih in njihovem verovanju. Med drugim se neresnice širijo po člankih na prvih straneh časopisov, televizijskih dokumentarnih oddajah in internetnih straneh. Nekateri takšne laži lahkoverno sprejmejo in so zaradi tega vznemirjeni.

3. Katero protiorožje nam lahko pomaga v boju proti temu, da bi bili prevarani?

3 Naš sovražnik nam s takšnimi taktikami želi zbiti moralo, vendar smo hvaležni, da imamo učinkovito protiorožje – Božjo Besedo oziroma Svete spise, ki so »koristni za [. . .] popravljanje«. (2. Tim. 3:16) Vredno je omeniti, da iz tega, kar je napisal apostol Pavel, izvemo, da so bili nekateri tesaloniški kristjani v prvem stoletju zavedeni in so verjeli neresnicam. Takšne je takole opozoril: »Ne pustite [se] takoj omajati v svojem umu.« (2. Tes. 2:1, 2) Kaj se iz tega Pavlovega ljubečega opomina naučimo mi in kako lahko to upoštevamo v svojem življenju?

ČASU PRIMERNA OPOZORILA

4. Kako so bili kristjani v Tesaloniki opozorjeni na prihajajoči »Jehovov dan« in katera opozorila prejemamo mi?

4 Pavel je v svojem prvem pismu občini v Tesaloniki opozoril na prihajajoči »Jehovov dan«. Ni želel, da  bi bili njegovi bratje v temi in nepripravljeni. Kot »sinove luči« jih je spodbudil, naj bodo »budni in razsodni«. (Beri 1. Tesaloničanom 5:1–6.) Danes pričakujemo uničenje Babilona Velikega, svetovnega imperija krive religije. Ta dogodek bo zaznamoval začetek velikega Jehovovega dne. Hvaležni smo, da lahko vse bolj razumemo, kako se izpolnjuje Jehovov namen. Poleg tega po občini redno prejemamo času primerne opomine, in ti nam pomagajo ostati razsodni. Če si ta nenehna opozorila vzamemo k srcu, smo lahko še bolj odločeni, da bomo »sveto službo opravljali z razumom«. (Rim. 12:1)

Pavel je napisal pismi s času primernimi opozorili za kristjane. (Glej odstavka 4, 5.)

5., 6. a) Čemu je Pavel posvetil pozornost v svojem drugem pismu Tesaloničanom? b) Kaj bo Bog po Jezusu kmalu naredil in kaj bi se morali vprašati?

5 Pavel je kristjanom v Tesaloniki kmalu za prvim pismom poslal še drugo. V tem pismu je opozoril na prihajajočo stisko, v kateri bo Gospod Jezus izvršil Božjo obsodbo nad »temi, ki ne poznajo Boga, in temi, ki niso poslušni dobri novici«. (2. Tes. 1:6–8) Iz dela tega pisma, ki je danes znan kot drugo poglavje, izvemo, da so se nekateri v tej občini pustili toliko »vznemiriti« glede prihoda Jehovovega dne, da so postali prepričani, da je ta samo še vprašanje časa. (Beri 2. Tesaloničanom 2:1, 2.) Ti zgodnji kristjani so le delno razumeli, kako se bo izpolnil Jehovov namen, in to je glede razumevanja prerokb pozneje priznal tudi Pavel: »Imamo namreč le delno spoznanje in tudi prerokujemo le deloma, ko pa bo prišlo tisto, kar je popolno, bo to, kar je delno, prešlo.« (1. Kor. 13:9, 10) Toda navdihnjena opozorila, ki so jih napisali Pavel, apostol Peter in drugi zvesti maziljeni bratje tistega časa, so jim lahko pomagala ohraniti vero.

6 Pavel je, da bi stvari razjasnil, po navdihnjenju povedal, da naj bi pred Jehovovim dnem prišlo še do velikega odpada in da naj bi se pojavil »človek nezakonitosti«. * Potem naj bi Gospod Jezus ob svojem času »pokončal« vse, ki se bodo pustili prevarati. Apostol je določno povedal, zakaj jim je namenjena takšna obsodba, namreč zato, ker »niso vzljubili resnice«. (2. Tes. 2:3, 8–10) Dobro je, da se  vprašamo: Kako zelo ljubim resnico? Ali sem na tekočem s trenutnim razumevanjem, ki je predstavljeno na straneh te revije in v drugih biblijskih publikacijah, ki se pripravljajo za svetovno občino Božjega ljudstva?

MODRO SI IZBIRAJ DRUŽBO

7., 8. a) Katere nevarnosti so pretile zgodnjim kristjanom? b) Kaj je še posebej nevarno za današnje prave kristjane?

7 Res je, da naj bi kristjanom poleg odpadnikov in njihovih naukov pretile še druge nevarnosti. Pavel je Timoteju napisal, da je »ljubezen do denarja [. . .] korenina najrazličnejših škodljivih reči«. Poudaril je tudi: »Ker so nekateri gojili takšno ljubezen, so zašli od vere in si zadali mnogo bolečin.« (1. Tim. 6:10) Tudi »dela mesa« naj bi bila stalna nevarnost. (Gal. 5:19–21)

8 Vendar lahko razumeš, zakaj je Pavel Tesaloničane tako odločno svaril ravno pred resno nevarnostjo, ki so jo predstavljali možje, ki jih je na drugih mestih imenoval »lažni apostoli«. Med Tesaloničani so bili možje, ki so govorili »popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj«. (2. Kor. 11:4, 13; Apd. 20:30) Pozneje je Jezus pohvalil občino v Efezu, ker ni trpela »hudobnežev«. Efeški bratje so posameznike, ki so bili v resnici lažni apostoli oziroma lažnivci, preizkusili. (Raz. 2:2) Zanimivo je, da je Pavel v svojem drugem pismu Tesaloničanom povedal naslednje opozorilo: »V imenu Gospoda Jezusa Kristusa pa vam, bratje, naročamo, da se oddaljite od vsakega brata, ki živi neurejeno.« Nato je posebej omenil, da nekateri kristjani niso hoteli delati. (2. Tes. 3:6, 10) In če je bilo zanje rečeno, da živijo neurejeno, koliko bolj je šele to veljalo za tiste, ki so se nagibali k odpadništvu! Tesno druženje s takšnimi posamezniki je bilo še zlasti nevarno, treba se ga je bilo varovati – in nič drugače ni danes. (Preg. 13:20)

9. Zakaj bi morali biti pazljivi, če kdo začne teoretizirati o stvareh, ki niso pojasnjene v Bibliji, oziroma govoriti kritično?

9 Približujemo se izbruhu velike stiske in koncu te hudobne stvarnosti, zato ta navdihnjena opozorila, napisana v prvem stoletju, dobivajo vse večji pomen. Zagotovo ne želimo zgrešiti namena Jehovove nezaslužene dobrotljivosti in izpustiti iz rok obljube o večnem življenju bodisi v nebesih bodisi na zemlji. (2. Kor. 6:1) Če bi nas kdo, ki obiskuje občinske shode, kdaj skušal zvabiti, da bi se z njim spustili v teoretiziranje o stvareh, ki niso pojasnjene v Bibliji, oziroma v kritično govorjenje, bi vsekakor morali biti pazljivi. (2. Tes. 3:13–15)

»BODITE NEOMAJNI IN SE RAVNAJTE PO IZROČILIH«

10. Katerih izročil naj bi se oklepali kristjani v Tesaloniki?

10 Pavel je sovernike v Tesaloniki spodbudil, naj bodo »neomajni« in se oklepajo tega, kar so se naučili. (Beri 2. Tesaloničanom 2:15.) Kaj pa so bila »izročila«, o katerih so bili poučeni? Gotovo to niso bila izročila, po katerih se je ravnala kriva religija in jih razglašala za ravno tako koristna kot to, kar je bilo zapisano v Svetih spisih. Pavel je imel v mislih nauke, ki so jih on sam in drugi prejeli od Jezusa, pa tudi tisto, kar je na Božjo pobudo širil naprej in večina česar je postala del navdihnjenega Svetega pisma. Pavel je svoje brate in sestre v korintski občini pohvalil in povedal tudi razlog za to: »Ker v vsem mislite name in se oklepate izročil, kakor sem vam jih izročil.« (1. Kor. 11:2) Takšni nauki so prišli iz zanesljivega vira in so bili zares vredni zaupanja.

11. Kaj se morda dogaja z nekaterimi, ki se pustijo prevarati?

 11 Pavel je v svojem pismu Hebrejcem opozoril na dva dejavnika, ki bi lahko povzročila, da bi kristjan izgubil vero in popustil v neomajnosti. (Beri Hebrejcem 2:1; 3:12.) Govoril je o tem, da bi kristjana »odneslo«, in o tem, da bi se »oddaljil«. Čoln od brega morda začne odnašati neopazno. Sčasoma pa je razdalja med čolnom in bregom vse večja in opaznejša. Po drugi strani pa se lahko čoln od brega oddalji tudi tako, da ga človek sam porine stran. Oboje dobro ponazarja okoliščine tistih, ki so se pustili prevarati, in tako dovolili, da jim je oslabilo zaupanje v resnico.

12. Katere sodobne dejavnosti lahko škodijo naši duhovnosti?

12 To se je verjetno zgodilo nekaterim Tesaloničanom. Kako pa je danes? Dejavnosti, s katerimi se morda samo zapravlja čas, je danes na pretek. Samo pomisli, koliko ur se porabi za vzdrževanje stikov po socialnih omrežjih, za branje elektronskih sporočil in odgovarjanje nanje, za hobije ali pa za to, da bi bili stalno na tekočem s športnimi dogodki. Vsaka od teh dejavnosti je lahko za kristjana ovira in lahko oslabi njegovo gorečnost. In posledice? Morda trpijo iskrena molitev, preučevanje Božje Besede, obiskovanje shodov in oznanjevanje dobre novice. Kaj lahko storimo, da se ne bi pustili takoj omajati v svojem umu?

ZAŠČITIMO SE PRED TEM, DA NAS NE BI KAJ OMAJALO

13. Kako danes skladno z napovedjo mnogi razmišljajo in kako lahko poskrbimo, da se nam vera ne bi omajala?

13 Vsekakor se moramo na primer stalno zavedati, v katerem času živimo in kakšne so lahko posledice, če se družimo z ljudmi, ki nočejo priznati, da živimo v »zadnjih dneh«. Apostol Peter je glede tega obdobja napisal: »V zadnjih dneh [se bodo] pojavili zasmehovalci s svojim zasmehovanjem, ki bodo ravnali po svojih lastnih željah in govorili: ‚Kje je ta njegova obljubljena navzočnost? Saj odkar so naši praočetje pozaspali v smrt, je vse še točno tako, kakor je bilo na začetku stvarjenja.‘« (2. Pet. 3:3, 4) Če redno beremo in preučujemo Božjo Besedo, smo lažje pozorni na to, kje v toku časa smo – stalno se zavedamo, da živimo v »zadnjih dneh«. Napovedani odpad je postal viden že dolgo tega in je še vedno prisoten. »Človek nezakonitosti« še vedno deluje in nasprotuje Božjim služabnikom. Zato ne smemo nikoli izgubiti izpred oči dejstva, da je Jehovov dan blizu. (Zef. 1:7)

Z dobro pripravo na oznanjevanje in s sodelovanjem v tej službi se lažje obvarujemo pred tem, da bi se pustili »takoj omajati v svojem umu«. (Glej odstavka 14, 15.)

14. Kako nam je to, da smo ves čas marljivi v Božji službi, v zaščito?

14 Izkušnje so pokazale, da posamezniku pri tem, da ostane buden in se ne pusti omajati v svojem umu, pomaga predvsem redno oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. Torej je Kristus Jezus, Glava občine, svojim sledilcem, s tem da jim je zapovedal, naj mu pridobivajo učence med ljudmi iz vseh narodov, tako da jih učijo, naj izpolnjujejo vse, kar je učil, dal nasvet, ki jim je v zaščito. (Mat. 28:19, 20) Da bi ravnali skladno s tem navodilom, moramo biti goreči v oznanjevanju. Ali si lahko zamisliš, da bi bili tvoji bratje v Tesaloniki zadovoljni s tem, da bi oznanjevali in poučevali nezavzeto, kakor da je to samo dolžnost, ki se opravlja zgolj mehanično? Spomni se, kaj jim je rekel Pavel: »Nikar ne gasite ognja duha. Nikar ne zaničujte prerokovanj.« (1. Tes. 5:19, 20) Samo pomisli,  kako vznemirljive prerokbe preučujemo in jih oznanjujemo drugim!

15. Kaj koristnega lahko obravnavamo na družinskem čaščenju?

15 Razumljivo je, da želimo pomagati svojim družinskim članom, da se izpopolnjujejo v spretnostih, ki so potrebne za oznanjevanje. Mnogi bratje in sestre so ugotovili, da lahko to med drugim dosežejo tako, da del svojega družinskega čaščenja namenijo pogovoru o tem, kako oznanjevati. Morda se vam bo kot družini zdelo koristno pogovarjati o tem, kako spodbujati ljudi, ki so pokazali zanimanje. Kaj povedati na ponovnem obisku? S katerimi temami bi najverjetneje lahko obdržali zanimanje pri posameznikih, ki ste jih obiskali? Kdaj bi jih bilo najbolje obiskati? Mnogi na družinskem čaščenju nekaj časa namenijo tudi občinskim shodom, tako da pregledajo, kaj se bo na njih obravnavalo. Ali lahko narediš še kaj več, da bi se na shode pripravil in na njih sodeloval? S tem si boš okrepil vero, to pa ti bo pomagalo, da se ne boš pustil omajati v svojem umu. (Ps. 35:18) Tako je, družinsko čaščenje ti bo v zaščito pred teoretiziranjem o stvareh, ki niso pojasnjene v Bibliji, in pred dvomi.

16. Kaj je za maziljene kristjane močna spodbuda, da pazijo na svoj razum?

16 Če razmišljamo o tem, kako je Jehova v vseh teh letih blagoslavljal svoje ljudstvo s čedalje večjim razumevanjem biblijskih prerokb, lahko dojamemo, kako sijajna nagrada nas čaka. Maziljenci se bodo lahko v nebesih pridružili Kristusu. In to je gotovo močna spodbuda, da pazijo na svoj razum! Vsekakor lahko rečemo, da zanje veljajo besede, ki jih je Pavel napisal Tesaloničanom: »Mi pa smo se dolžni Bogu vedno zahvaljevati za vas, bratje, ki vas Jehova ljubi, ker vas je zaradi vaše vere v resnico [. . .] izbral [. . .], s tem da vas je posvetil z duhom.« (2. Tes. 2:13)

17. Kaj spodbudnega najdeš v besedah iz 2. Tesaloničanom 3:1–5?

17 Tudi tisti, ki se veselijo tega, da bodo večno živeli na zemlji, bi morali paziti, da se ne bi pustili takoj omajati v svojem umu. Če imaš zemeljsko upanje, si vzemi k srcu ljubečo spodbudo, ki jo je Pavel nekoč napisal svojim maziljenim sobratom v Tesaloniki. (Beri 2. Tesaloničanom 3:1–5.) Vsi bi morali biti zelo hvaležni za te ljubeče misli. V obeh pismih Tesaloničanom so vsekakor zapisana življenjsko pomembna opozorila pred teoretiziranjem o stvareh, ki niso pojasnjene v Bibliji, ali pred tem, da bi verjeli vprašljivim idejam. Ker kristjani danes živimo tako zelo blizu konca, so to opozorila, ki jih nadvse cenimo.

^ odst. 6 Kot beremo v Apostolskih delih 20:29, 30, je Pavel opozoril, da bodo znotraj krščanske občine »vstali možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj«. Zgodovina potrjuje, da je čez čas prišlo do ločevanja na duhovnike in laike. Tako je bil v tretjem stoletju n. št. »človek nezakonitosti« že viden, in sicer je bil prepoznan v duhovništvu tako imenovanega krščanstva kot skupini. (Glej Stražni stolp, 1. julij 1990, strani 21–25.)