Leta 1985, ko mi je bilo komaj deset let, so na našo šolo v Columbusu v ameriški zvezni državi Ohio prišli otroci iz Kambodže. Eden od fantov je znal nekaj angleških besed. S pomočjo risb mi je pripovedoval strašljive zgodbe o mučenju, ubijanju in ljudeh, ki so morali bežati, da so si rešili življenje. Ponoči sem jokal, ko sem razmišljal o teh otrocih. Hotel sem jim povedati o upanju na raj in vstajenje, toda niso razumeli mojega jezika. Čeprav sem bil še deček, sem se odločil naučiti kamboščine, da bom lahko svojim sošolcem pripovedoval o Jehovu. Takrat se nisem povsem zavedal, kako bo ta odločitev oblikovala mojo prihodnost.

Kamboščino se je bilo težko učiti. Dvakrat sem že hotel odnehati, toda Jehova me je spodbujal po mojih starših. Pozneje so me učitelji in sošolci začeli nagovarjati, da bi si prizadeval za donosno kariero. Toda želel sem postati pionir, zato sem, da bi ta cilj dosegel, izbral takšno srednjo šolo, ki bi mi omogočala najti svetno zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. Po šoli sem se družil z nekaterimi pionirji in skupaj z njimi oznanjeval. Prav tako sem inštruiral dijake, ki so se učili angleščino kot drugi jezik, in to mi je kasneje prišlo zelo prav.

Ko mi je bilo 16 let, sem slišal, da v Long Beachu v Kaliforniji deluje kamboška skupina. Obiskal sem jo in se naučil brati kamboško. Takoj ko sem končal šolo, sem začel pionirati in še naprej oznanjeval Kambodžanom, ki so živeli v bližini mojega doma. Ko sem dopolnil 18 let, sem začel razmišljati, da bi se preselil v Kambodžo. V Kambodži je bilo še vedno nevarno živeti, toda vedel sem, da je od tamkajšnjega desetmilijonskega prebivalstva le malo ljudi slišalo dobro novico o Kraljestvu. Takrat je bila v celi državi samo ena občina s 13 oznanjevalci. Kambodžo sem prvič obiskal, ko sem bil star 19 let. Dve leti pozneje pa sem se odločil, da se tja preselim. Da bi se lahko ob oznanjevanju preživljal, sem si našel službo s skrajšanim delovnim časom – delal sem kot prevajalec in poučeval angleščino. Čez čas sem našel ženo, ki je imela v življenju iste cilje kot jaz. Skupaj sva že mnogim Kambodžanom pomagala, da so posvetili svoje življenje Bogu.

Jehova je izpolnil želje mojega srca. (Ps. 37:4) Pridobivanje učencev je delo, ki prinaša največ zadovoljstva. V 16 letih, odkar sem v Kambodži, je tista skupinica 13 Jehovovih služabnikov narasla na 12 občin in 4 oddaljene skupine! (Po pripovedi Jasona Blackwella)