1. Katere sposobnosti imamo, ker smo ustvarjeni po Božji podobi?

»KAKRŠEN oče, takšen sin« je rek, ki ga pogosto slišimo. Res je, mnogi otroci so zelo podobni svojim staršem. Navsezadnje k otrokovi genski zasnovi prispevata oba, oče in mati. Jehova, naš nebeški oče, je dajalec življenja. (Ps. 36:9) In mi kot njegovi človeški otroci smo mu do neke mere podobni. Ker nas je ustvaril po svoji podobi, imamo sposobnost razmišljanja in sklepanja, sposobni pa smo tudi vzpostavljati in ohranjati prijateljstva. (1. Mojz. 1:26)

2. Na temelju česa lahko Jehova postane naš prijatelj?

² Jehova je lahko naš najboljši prijatelj. Takšno prijateljstvo temelji na ljubezni, ki jo Bog izkazuje nam, ter na tem, da mi verujemo vanj in v njegovega Sina. Jezus je rekel: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« (Jan. 3:16) Na voljo so nam številni zgledi tistih, ki so si bili z Jehovom zelo blizu. Pa vzemimo pod drobnogled dva od njih.

3., 4. Kako se je Abraham glede prijateljstva z Jehovom razlikoval od svojih potomcev?

³ Jehova je za Abrahama, očaka in prednika Izraelcev, rekel, da je njegov »prijatelj«. (Iza. 41:8) Na čem pa je  temeljilo trajno prijateljstvo tega zvestega moža s Stvarnikom? Na njegovi veri. (1. Mojz. 15:6; beri Jakob 2:21–23.)

⁴ Abrahamovi potomci, ki so zrasli v narod, staroveški izraelski narod, so Jehova na začetku imeli za svojega očeta in prijatelja. Žal so prijateljstvo z Bogom izgubili. Zakaj? Ker niso ohranjali vere v Jehovove obljube.

5., 6. a) Kako Jehova postane tvoj prijatelj? b) Kateri vprašanji si zaslužita našo pozornost?

⁵ Več ko izveš o Jehovu, močnejši sta tvoja vera vanj in ljubezen do njega. Pomisli na čas, ko si spoznal, da je Bog resnična oseba, nekdo, s katerim lahko spleteš tesno prijateljstvo. Izvedel si tudi, da se zaradi Adamove neposlušnosti vsi rodimo grešni. Prišel si do spoznanja, da je človeštvo kot celota odtujeno Bogu. (Kol. 1:21) Nato si uvidel, da naš ljubeči nebeški Oče ni nekdo, ki bi nam bil daleč in se ne bi zanimal za nas. Ko smo izvedeli za to, da je Bog priskrbel Jezusovo odkupno žrtev in si pridobili vero vanjo, smo z njim začeli tkati prijateljstvo.

⁶ Ko se zdaj ozremo nazaj, je dobro, da se vprašamo: »Ali se moje prijateljstvo z Bogom krepi? Ali je moje zaupanje vanj močno in ali je moja ljubezen do dragega prijatelja Jehova z vsakim dnem večja?« Naslednji staroveški služabnik, ki si je bil blizu z Jehovom, je bil Gideon. Poglejmo sedaj podrobneje njegov zgled in si ga vzemimo k srcu.

7.–9. a) Kaj izjemnega je doživel Gideon in kakšen je bil rezultat tega? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kako smo lahko Jehovovi prijatelji?

⁷ Sodnik Gideon je služil Jehovu v nemirnem obdobju zgodovine izraelskega naroda po vstopu v Obljubljeno deželo. V Sodnikih v 6. poglavju piše, da je Gideona v Ofri obiskal Jehovov angel. Takrat so resno nevarnost za Izraelce predstavljali njihovi sosedje Madijanci. Zato Gideon pšenice ni mlatil na prostem, ampak v stiskalnici za grozdje, da bi dragocena zrna lahko hitro skril. Presenečen nad tem, da se je pred njim pojavil angel in mu rekel »hrabri junak«, se je spraševal, ali bo Jehova Izraelcem, ki jih je rešil iz Egipta, res zdaj pomagal. Angel je v Božjem imenu Gideonu zagotovil, da ga Stvarnik, Jehova, zares podpira.

⁸ Gideon se je spraševal, kako bo lahko »rešil Izraela iz madijánskih rok«. In prejel je jasen odgovor. »Jaz bom s teboj,« je rekel Jehova, »in zagotovo boš pobil Madijánce, kakor če bi bili samo en mož.« (Sodn. 6:11–16) Gideon se je nedvomno še vedno spraševal, kako se bo to izšlo, zato je Boga prosil za znamenje. Toda kot si verjetno opazil, Gideon v tem pogovoru ni izrazil nobenega dvoma o tem, da je Jehova resnična oseba.

⁹ Za tem se je zgodilo nekaj, kar je Gideonu še okrepilo vero in ga zbližalo z Bogom. Gideon je pripravil obrok in ga postregel angelu. Ta se je s palico dotaknil hrane, katero je nato čudežno pogoltnil ogenj. Takrat je Gideon uvidel, da je angel res Jehovov predstavnik. Prestrašen je vzkliknil: »Gorje mi, Vrhovni gospod Jehova! Tvojega angela sem videl, Jehova, iz obličja v obličje!« (Sodn. 6:17–22) Ampak ali je to srečanje ustvarilo pregrado med Gideonom in Bogom? Nikakor ne! Ravno nasprotno, Gideon je ob tem Jehova spoznal na način, ki ga je napolnil z občutkom, da je v miru z Bogom. To spoznamo iz tega, da je oltar, ki ga je na tistem  mestu zgradil Gideon, dobil ime »Jehova Šalóm«, kar pomeni »Jehova je mir«. (Beri Sodniki 6:23, 24; pdč. op.) Če poglobljeno razmišljamo o tem, kar Jehova dela za nas vsak dan, nam postane jasno, da je pravi prijatelj. Če redno molimo k Bogu, občutimo večji notranji mir in okrepimo svoje prijateljstvo z njim.

10. Kaj Jehova skladno s Psalmom 15:3, 5 zahteva od nas, da bi lahko bili njegovi prijatelji?

¹⁰ Za to, da bi Jehova lahko imeli za prijatelja, pa moramo izpolniti določene pogoje. V 15. psalmu je zapisana Davidova pesem o tem, kaj se zahteva od nas, da bi lahko bili gosti v Jehovovem šotoru oziroma da bi bili Božji prijatelji. (Ps. 15:1) Osredinimo se zdaj na dve zahtevi: ne obrekovati in treba je ravnati pravično oziroma pošteno v vsem. Glede tega je David za gosta v Jehovovem šotoru dejal: »Takšen z jezikom ne obrekuje [. . .] in zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine.« (Ps. 15:3, 5)

11. Zakaj ne bi smeli nikogar obrekovati?

¹¹ David je v nekem drugem psalmu izrekel naslednje svarilo: »Varuj svoj jezik pred slabim.« (Ps. 34:13) Neupoštevanje tega navdihnjenega nasveta lahko ustvari prepad med nami in našim pravičnim nebeškim Očetom. Obrekovanje je pravzaprav značilno za Jehovovega velikega sovražnika, Satana. Izraz »Hudič« izhaja iz grške besede, ki pomeni »obrekovalec«. Če pazimo na to, kaj govorimo o drugih, lažje ohranjamo tesen odnos z Jehovom. To še posebej velja za naš odnos do postavljenih mož v občini. (Beri Hebrejcem 13:17; Juda 8.)

12., 13. a) Zakaj bi morali biti pošteni v vsem? b) Kaj lahko naša poštenost vzbudi pri drugih?

¹² Jehovovi služabniki so prav tako znani po tem, da so pošteni, ne pa izkoriščevalski. Apostol Pavel je napisal: »Molite za nas. Prepričani smo namreč, da imamo čisto vest, saj se želimo v vsem pošteno vesti.« (Heb. 13:18) Ker smo se odločeni »v vsem pošteno vesti«, nikakor ne želimo izkoriščati naših krščanskih bratov in sester. Če so na primer ti pri nas zaposleni, poskrbimo, da so deležni poštenega ravnanja in da so plačani skladno z dogovorom. Kristjani ravnamo pošteno s svojimi zaposlenimi in z vsemi drugimi. Če pa smo pri sokristjanu zaposleni mi, pazimo, da ga ne bi izkoriščali, s tem da bi zahtevali kake posebne ugodnosti.

¹³ Ali ni res, da od tistih v svetu, ki imajo opravka z Jehovovimi pričami, zelo pogosto slišimo izraze cenjenja? Direktor nekega velikega podjetja, ki ponuja gradbene storitve, je denimo opazil, da Jehovove priče držijo svojo besedo. »Vi se vedno držite dogovora,« je rekel. (Ps. 15:4) S takšnim ravnanjem ohranjamo prijateljstvo z Jehovom in mu kot našemu ljubečemu nebeškemu Očetu prinašamo hvalo.

14., 15. Kako lahko na oznanjevanju pomagamo drugim spoprijateljiti se z Jehovom?

¹⁴ Mnogi ljudje, ki jih srečamo na oznanjevanju morda verjamejo, da Bog obstaja, vendar nanj ne gledajo kot na svojega najboljšega prijatelja. Kako jim lahko pomagamo? Razmislimo o napotkih, ki jih je Jezus dal 70 učencem, ko jih je po dva in dva poslal oznanjevat.  Rekel jim je: »V katero koli hišo vstopite, najprej recite: ‚Mir tej hiši.‘ In če v njej ni prijatelja miru, se bo mir vrnil k vam. Če pa je, bo vaš mir počival na njem.« (Luk. 10:5, 6) Ljudi lahko pritegnemo k resnici s prijaznim pristopom. Tistim, ki nam nasprotujejo, tako morda preženemo razloge za sovražnost in poskrbimo, da so kdaj drugič bolj sprejemljivi za resnico.

¹⁵ Kadar srečamo posameznike, ki so zelo pobožni oziroma ki se držijo nesvetopisemskih običajev krivih ver, še naprej ostajamo prijateljski in mirni. Na naših shodih prisrčno pozdravimo ljudi, ki si zaradi nezadovoljstva nad sodobno družbo želijo več izvedeti o Bogu, ki ga častimo. V člankih iz rubrike »Biblija spreminja življenja« lahko najdemo številne zglede takšnih ljudi.

16. V katerem smislu smo lahko Jehovovi prijatelji in »sodelavci«?

¹⁶ Ljudje, ki delajo skupaj, pogosto razvijejo tesna prijateljstva. Jehova vsem tistim, ki so se mu posvetili, podeljuje čast, da so lahko njegovi prijatelji in »sodelavci«. (Beri 1. Korinčanom 3:9.) In ko oznanjujemo ter pridobivamo učence, še bolj spoznavamo čudovite lastnosti našega nebeškega Očeta. Vidimo lahko, kako nam po svojem svetem duhu pomaga izpolnjevati nalogo, da oznanjujemo dobro novico.

17. Kako duhovna hrana na naših zborih in zborovanjih dokazuje, da je Jehova naš prijatelj?

¹⁷ Več ko sodelujemo v delu pridobivanja učencev, bližje smo si z Jehovom. Vidimo lahko na primer, kako Jehova onemogoči nasprotnike. Če pomislimo na zadnjih nekaj let, je zelo očitno, kako nas Bog vodi. Z občudovanjem nas navdaja bogata duhovna hrana, ki jo nenehno dobivamo. Program zborovanj in zborov odkriva, da se naš Oče ljubeče zanima za naše težave in potrebe. Neka družina je v pismu, v katerem je izrazila hvaležnost za zborovanje, napisala: »Program nam je res segel do srca. Čutili smo, kako zelo Jehova ljubi prav vsakega od nas in želi, da bi nam šlo dobro.« Neka zakonca iz Nemčije sta po obisku posebnega zborovanja na Irskem izrazila hvaležnost za prisrčno dobrodošlico in skrb, ki sta ju bila deležna, ter dodala: »Ampak najina največja zahvala gre Jehovu in njegovemu Kralju, Jezusu Kristusu. Na njuno povabilo sva lahko del tega resnično enotnega ljudstva. O enotnosti ne le govorimo, temveč jo tudi vsak dan doživljamo. Najina doživetja na tem posebnem  zborovanju v Dublinu naju bodo vedno spominjala na to, kako dragoceno priložnost imava, da lahko služiva našemu velikemu Bogu skupaj z vsemi vami.«

18. Kaj se lahko vprašamo glede svoje komunikacije z Jehovom?

¹⁸ Prijateljstva se krepijo ob dobri komunikaciji. V zdajšnji dobi interneta in telekomunikacij sta zelo priljubljena uporaba spletnih socialnih mrež in pošiljanje tekstovnih sporočil. Koliko pa nam pomeni dobra komunikacija z našim najboljšim prijateljem Jehovom? On je tisti, ki posluša molitve. (Ps. 65:2) Ampak kako pogosto si vzamemo čas za pogovor z njim?

19. Katera pomoč nam je na voljo, če nam je težko odpreti srce našemu nebeškemu Očetu?

¹⁹ Nekaterim Božjim služabnikom ni lahko odpreti srca in izraziti svojih najglobljih občutkov. Vendar Jehova želi, da v svojih molitvah storimo ravno to. (Ps. 119:145; Žal. 3:41) Tudi če nam je težko ubesediti svoje notranje občutke, nismo brez pomoči. Pavel je kristjanom v Rimu napisal: »Ne vemo namreč, za kaj naj molimo, kadar nam je treba moliti, ampak duh sam posreduje za nas pri naših neizrečenih vzdihih. Ta pa, ki preiskuje srca, ve, na kaj meri duh, ker ta prosi za svete v soglasju z Božjo voljo.« (Rim. 8:26, 27) Če si bomo vzeli čas za razmislek o besedah, ki so zapisane v biblijskih knjigah, kot so Jobova knjiga, Psalmi in Pregovori, bomo lažje izlili Jehovu svoje najgloblje občutke.

20., 21. Kakšno tolažbo najdemo v Pavlovih besedah, zapisanih v Filipljanom 4:6, 7?

²⁰ Kadar smo v stresnih okoliščinah, upoštevajmo navdihnjeni nasvet, ki ga je Pavel dal Filipljanom: »Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem.« Takšna odprta komunikacija z našim najboljšim Prijateljem nas bo gotovo pomirila in potolažila, saj Pavel dodaja: »Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.« (Fil. 4:6, 7) Zato bi morali vedno ceniti neprimerljivi »Božji mir«, ki res straži naše srce in um.

²¹ Molitev nam pomaga razvijati prijateljstvo z Jehovom. Zato nenehno molimo. (1. Tes. 5:17) Naj ta članek okrepi naš dragoceni odnos z Bogom in našo odločenost podrejati se Božjim pravičnim zahtevam. In vzemimo si čas za poglobljeno razmišljanje o blagoslovih, ki jih uživamo, ker je Jehova zares naš oče, naš Bog in naš prijatelj.