1. Kateri Jehovovi blagoslovi nas osrečujejo?

JEHOVA želi, da smo srečni, in na nas izliva številne blagoslove, ki naj bi nas osrečili. Eden od teh blagoslovov je, da smo živi. In s svojim življenjem ga lahko hvalimo, saj nas je pritegnil k pravemu čaščenju. (Ps. 144:15; Jan. 6:44) Jehova nam zagotavlja, da nas ima rad, in nam pomaga, da mu lahko vztrajno služimo. (Jer. 31:3; 2. Kor. 4:16) Živimo v duhovnem raju, v katerem imamo obilje duhovne hrane in ljubečo bratovščino. To pa še ni vse, imamo tudi dragoceno upanje za prihodnost.

2. Kaj muči nekatere Božje služabnike?

² Kljub vsem tem razlogom za srečo nekatere zveste Božje služabnike mučijo negativne misli o sebi. Morda menijo, da Jehovu niti oni sami niti to, kar naredijo v njegovi službi, ne pomeni veliko. Takšnim, ki se stalno bojujejo z negativnimi občutki, se morda zdi misel, da bi se veselili v življenju »mnogo let«, fantazija. Življenje je zanje morda videti kot zaporedje temnih dni. (Prid. 11:8)

3. Zaradi česa se morda pojavijo negativni občutki?

³ Takšnim bratom in sestram se morda negativni občutki pojavijo zaradi razočaranj, bolezni ali nekaterih omejitev, ki jih prinaša starost. (Ps. 71:9; Preg. 13:12; Prid. 7:7) Poleg tega mora vsak kristjan sprejeti dejstvo, da je srce zvijačno in da  nas morda obsoja, četudi je Bog zadovoljen z nami. (Jer. 17:9; 1. Jan. 3:20) Hudič po krivem obtožuje Božje služabnike. In tisti, ki razmišljajo po njegovo, nas skušajo okužiti z miselnostjo, ki jo je izrazil že nezvesti Elifaz: da smo za Boga brez vrednosti. Toda to je bila laž v Jobovih dneh in je laž tudi danes. (Job 4:18, 19)

4. Kaj bomo obravnavali v tem članku?

⁴ Jehova v Svetem pismu zagotavlja, da bo stal ob strani tistim, ki hodijo »po dolini goste teme«. (Ps. 23:4) Ob strani nam stoji med drugim po svoji Besedi. Biblija »ima od Boga moč, da podre to, kar je močno utrjeno,« tudi napačne in negativne predstave o sebi. (2. Kor. 10:4, 5) Zato razmislimo, kako si lahko z Biblijo pomagamo pridobiti pozitiven pogled in ga ohraniti. To bo morda v korist tebi osebno, hkrati pa ti lahko pomaga pri spodbujanju drugih.

5. Kateri preizkus nam lahko pomaga pridobiti si pozitiven pogled?

⁵ Apostol Pavel je opisal nekaj stvari, ki nam lahko pomagajo pridobiti si pozitiven pogled. Občino v Korintu je spodbudil: »Preiskujte se, ali ste v veri.« (2. Kor. 13:5) »Vera« je skupek krščanskih naukov, ki so razodeti v Bibliji. Če se naše besede in dejanja ujemajo s temi nauki, potem preizkus uspešno opravimo in dokažemo, da smo »v veri«. Seveda ne moremo izbirati, katere nauke bomo upoštevali. Ubogati moramo vse krščanske nauke, ki so v Bibliji. (Jak. 2:10, 11)

6. Zakaj bi se morali preiskati, ali smo »v veri«? (Glej sliko pri naslovu.)

⁶ Morda se obotavljaš narediti ta preizkus, še zlasti če meniš, da ti ga ne bo uspelo opraviti. Toda pomembnejše od tega, kako nase gledamo sami, je to, kako na nas gleda Jehova, in njegovo mišljenje je veliko višje od našega. (Iza. 55:8, 9) Jehova svojih častilcev ne preiskuje zato, da bi jih obsojal, temveč zato, da bi našel njihove dobre lastnosti in jim pomagal. Če se boš z Božjo Besedo preiskoval, ali si »v veri«, boš sebe bolj videl v takšni luči, kot te vidi Bog. Tako boš vsako mišljenje, da si za Boga brez vrednosti, lažje nadomestil s svetopisemskim zagotovilom: v Jehovovih očeh si dragocen. In morda bo potem tako, kakor če bi odgrnil zaveso in bi v temno sobo posijal sončni žarek.

7. Kako nam lahko koristijo zgledi zvestovdanosti, ki so opisani v Bibliji?

⁷ Zelo učinkovita metoda takšne samopreiskave je poglobljeno premišljevanje o zgledih zvestih ljudi, o katerih govori Biblija. Njihove okoliščine ali občutke primerjaj s svojimi in razmisli, kako bi ravnal, če bi bil na njihovem mestu. Na podlagi treh zgledov si sedaj oglejmo, kako si lahko z Biblijo pomagaš preveriti, ali si »v veri«, in si tako pridobiti pozitiven pogled nase.

8., 9. a) V kakšnih okoliščinah je bila siromašna vdova? b) Kateri negativni občutki so vdovo morda prevevali?

⁸ Jezus je v jeruzalemskem templju opazoval siromašno vdovo. Njen zgled nam lahko pomaga ostati pozitivni kljub našim omejitvam. (Beri Luka 21:1–4.) Razmislimo o vdovinih okoliščinah. Poleg tega, da je žalovala za svojim možem, jo je bremenilo tudi versko okolje, v katerem so verski voditelji raje vdovam požirali hiše, kakor pa takšnim ranljivim ljudem pomagali. (Luk. 20:47) Bila je tako revna, da je za tempelj lahko  prispevala samo toliko, kolikor je delavec zaslužil v nekaj minutah.

⁹ Skušaj si predstavljati, kako se je vdova počutila, ko je vstopila na tempeljsko dvorišče z dvema novčičema v roki. Morda je razmišljala, kako majhen je njen prispevek v primerjavi s tistim, kar je lahko prispevala, ko je bil njen mož še živ. Mogoče jo je bilo sram, ko je videla, koliko so prispevali tisti pred njo, in se je morda spraševala, ali je njen dar sploh kaj vreden. Toda četudi so jo prevevali takšni občutki, je za pravo čaščenje vseeno storila tisto, kar je lahko.

10. Kako je Jezus pokazal, da je bila ta vdova dragocena Bogu?

¹⁰ Jezus je pokazal, da sta tako ta vdova kakor njen prispevek dragocena Jehovu. Rekel je, da je »vrgla več kakor vsi oni [bogati] skupaj«. Ta prispevek se je pomešal s tistim, kar so dali drugi, toda Jezus je usmeril pozornost ravno na njo in jo pohvalil. Ko so pozneje tisti, ki so delali v tempeljski zakladnici, naleteli na ta novčiča, se sploh niso zavedali, kako zelo sta dragocena Jehovu in tudi kako zelo mu je dragocena njuna darovalka. Vendar je bil Božji pogled tisti, ki je zares štel, ne pa to, kaj so si mislili drugi ljudje, niti to, kako je nase gledala vdova sama. Ali se lahko s to pripovedjo preizkusiš, ali si v veri?

11. Kaj se lahko naučimo iz pripovedi o vdovi?

¹¹ Tvoje okoliščine morda neposredno vplivajo na to, kaj lahko daš Jehovu. Nekateri so morda zaradi starosti ali bolezni zelo omejeni pri tem, koliko časa lahko namenijo oznanjevanju dobre novice. Bi se takšni lahko upravičeno spraševali, ali je sploh smiselno, da poročajo o svojem oznanjevanju? Tudi če nimaš tako velikih omejitev, se ti morda zdi, da je čas, ki ga nameniš oznanjevanju, le malenkost ob vseh urah, ki jih Božje ljudstvo vsako leto tako nameni  čaščenju Jehova. Vendar se iz pripovedi o siromašni vdovi naučimo, da Jehova opazi in zelo ceni vsakršno dejanje, narejeno zanj, še zlasti če je bilo narejeno v težavnih okoliščinah. Pomisli na svoje čaščenje Jehova v preteklem letu. Ali je katera od ur, ki si mu jo namenil, od tebe terjala kakšno posebno žrtev? Če je, si lahko prepričan, da Jehova ceni to, kar si zanj storil v tisti uri. Če kakor siromašna vdova narediš v Jehovovi službi vse, kar moreš, si lahko trdno prepričan, da si »v veri«.

12.–14. a) Kako so negativni občutki vplivali na Elija? b) Kaj je morda Elija navedlo na to, da je čutil tako, kot je?

¹² Prerok Elija je bil zvestovdan Jehovu in je imel močno vero. Toda v nekem trenutku je bil tako na tleh, da je Jehova prosil, naj ga usmrti. Rekel je: »Dovolj mi je! Zdaj, o Jehova, vzemi mojo dušo.« (1. kra. 19:4) Tisti, ki še nikoli niso bili tako obupani, bi glede Elijeve molitve morda sklenili, da so to bile zgolj nepremišljene besede. (Job 6:3) Vendar je Elija res čutil tako. Upoštevaj, da Jehova Elija zaradi tega, ker si je želel umreti, ni pokaral, ampak mu je pomagal.

¹³ Kaj pa je Elija navedlo, da je čutil tako? Nedolgo tega je v Izraelu izpeljal odločilen preizkus, ki je dokazal, da je Jehova pravi Bog, kar je vodilo do usmrtitve 450 Baalovih prerokov. (1. kra. 18:37–40) Elija je verjetno upal, da se bo Božje ljudstvo po tem dogodku vrnilo k čistemu čaščenju, toda to se ni zgodilo. Hudobna kraljica Jezabela je Eliju poslala sporočilo, da bo poskrbela za njegovo smrt. Elija se je zbal za svoje življenje, zato je pobegnil proti jugu, čez sosednje Judovo, v pustinjo, v nerodoviten in pust kraj. (1. kra. 19:2–4)

¹⁴ Elija je ves zatopljen razmišljal o navidezni nepomembnosti svojega preroškega dela. Jehovu je rekel: »Nisem nič boljši od svojih praočetov.« S tem je hotel reči, da se počuti tako nekoristnega kakor prah in kosti njegovih mrtvih prednikov. Preizkusil se je namreč na podlagi lastnih meril in prišel do sklepa, da je zguba, ki niti Jehovu niti komu drugemu nič ne pomeni.

15. Kako je Bog prepričal Elija o tem, da ga še vedno ceni?

¹⁵ Toda Vsemogočni je na Elija gledal drugače. Elija je bil v Božjih očeh še vedno dragocen in Jehova je storil vse potrebno, da bi ga o tem prepričal. Bog je poslal angela, da bi ga okrepil. Priskrbel je tudi hrano in pijačo, ki sta ga ohranjali pri življenju med 40-dnevnim potovanjem na jug na goro Horeb. Poleg tega je prijazno popravil Elijevo zmotno razmišljanje, da noben drug Izraelec ni ostal zvest Jehovu. Omembe vredno je tudi to, da je Bog dal Eliju nove naloge, in ta jih je sprejel. Eliju je Jehovova pomoč koristila, in tako je z obnovljenimi močmi spet začel opravljati svoje preroško delo. (1. kra. 19:5–8, 15–19)

16. Kako vse te je Jehova verjetno že okrepil?

¹⁶ Elijeva izkušnja ti lahko pomaga preveriti, ali si v veri, in te lahko navede na pozitivno razmišljanje. Prvič, pomisli, kako vse je Jehova že poskrbel zate. Morda ti je kdo od njegovih služabnikov, denimo starešina ali kak drug zrel kristjan, pomagal v kaki okoliščini, ko si to potreboval. (Gal. 6:2) Morda so ti Biblija, naše krščanske publikacije in občinski shodi pomagali začutiti, da Jehova skrbi zate. Ko boš naslednjič deležen takšne pomoči, pomisli, kdo je pravi Vir te pomoči, in se mu v molitvi zahvali. (Ps. 121:1, 2)

17. Kaj Jehova ceni pri svojih služabnikih?

 ¹⁷ Drugič, sprejmi dejstvo, da je negativen pogled lahko varljiv. Tisto, kar šteje, je to, kako na nas gleda Bog. (Beri Rimljanom 14:4.) Jehova ceni, da smo mu vdani in zvesti; ne ocenjuje nas po naših dosežkih. In zelo verjetno je pri tebi tako, kakor je bilo pri Eliju, namreč da za Jehova narediš več, kot se zavedaš. Verjetno so v občini takšni, na katere dobro vplivaš, ali pa so na področju posamezniki, ki so prišli v stik z resnico s tvojo pomočjo.

18. Kaj dokazuje vsaka naloga, ki jo dobiš od Jehova?

¹⁸ In končno, na vsako nalogo, ki jo dobiš od Jehova, glej kot na dokaz, da je On s teboj. (Jer. 20:11) Morda se ti zdi, da je tvoje oznanjevanje neučinkovito ali pa da ne moreš doseči kakega duhovnega cilja, in ti, podobno kakor Eliju, to jemlje voljo. Vendar si deležen največje časti, ki jo danes lahko ima kdor koli od nas – oznanjevati dobro novico in nositi Božje ime. Ostani zvest. Tako bodo v nekem smislu tudi tebi lahko izrečene besede iz ene od Jezusovih prilik: »Veseli se s svojim gospodarjem.« (Mat. 25:23)

19. Kako se je počutil pisec 102. psalma?

¹⁹ Pisec 102. psalma je bil ves obupan. Bil je »ubog«, pod velikim fizičnim in čustvenim pritiskom. Poleg tega je bil brez moči, da bi se spoprijel s svojimi problemi. (Ps. 102, nadpis) Iz njegovih besed je razvidno, da je bil ves izčrpan od bolečine, osamljenosti in občutkov, ki so ga prevevali. (Ps. 102:3, 4, 6, 11) Bil je prepričan, da ga Jehova želi zavreči. (Ps. 102:10)

20. Kako lahko molitev pomaga posamezniku, ki se bojuje z negativnimi mislimi?

²⁰ Kljub temu je lahko psalmist še vedno v svojem življenju hvalil Jehova. (Beri Psalm 102:19–21.) Kot vidimo iz 102. psalma, lahko tudi tisti, ki so v veri, trpijo in se le stežka osredinijo na kar koli drugega. Psalmist se je počutil »kakor samotna ptica na strehi«, kakor da bi mu družbo delale samo njegove težave. (Ps. 102:7) Če se tudi ti kdaj počutiš tako, izlij svoje srce Jehovu, kakor je to storil psalmist. Molitve ubogega – tvoje molitve – ti lahko pomagajo premagovati negativne misli. Jehova obljublja, da se bo »ozrl [. . .] na molitev tistih, ki so ostali brez vsega, njihove molitve ne bo preziral«. (Ps. 102:17) Zaupaj tej obljubi.

21. Kako si lahko posameznik, ki se bojuje z negativnimi občutki, pridobi bolj pozitiven pogled?

²¹ Iz 102. psalma prav tako spoznamo, kako si lahko pridobimo bolj pozitiven pogled. Psalmistu je to uspelo tako, da je pozornost preusmeril na svoj odnos z Jehovom. (Ps. 102:12, 27) Tolažila ga je misel, da je Jehova vedno pripravljen pomagati svojemu ljudstvu premagovati preizkušnje. Zato, če zaradi negativnih občutkov trenutno ne moreš v Božji službi narediti toliko, kolikor bi želel, moli glede tega. Prosi Boga, da bi bila tvoja stiska manjša, pa tudi, »da bi se Jehovovo ime oznanjalo«. (Ps. 102:20, 21)

22. Kako lahko vsak od nas ravna skladno z Jehovovo voljo?

²² Z Biblijo si vsekakor lahko dokažemo, da smo v veri in da smo dragoceni v Jehovovih očeh. Res je, da se v sedanji stvarnosti morda ne bomo mogli znebiti prav vseh negativnih občutkov oziroma vsakršnega malodušja. Vendar lahko vsak od nas ravna skladno z Jehovovo voljo in pride do rešitve, tako da zvesto vztraja v Božji službi. (Mat. 24:13)