1., 2. a) Kdo je bil Božje prvo stvarjenje in kako ga je Jehova uporabljal? b) Kaj kaže na to, da so angeli organizirani?

STVARNIK vesolja, Jehova, dela stvari organizirano. Prvo stvarjenje, ki ga je naredil, je bil njegov edinorojeni duhovni Sin, imenovan »Beseda«. Ta je namreč glavni predstavnik Boga in govori v njegovem imenu. Jehovu služi že dolge veke, saj v Bibliji piše: »V začetku je bil Beseda in Beseda je bil pri Bogu.« Rečeno je še: »Vse je nastalo po njem [po Besedi] in brez njega ni nastalo nič.« Pred malo več kot 2000 leti je Bog Besedo poslal na zemljo, in tam je kot popolni človek Jezus Kristus zvesto izpolnjeval voljo svojega Očeta. (Jan. 1:1–3, 14)

² Božji Sin je v svojem predčloveškem obstoju zvestovdano služil Bogu kot »spreten delavec«. (Preg. 8:30) Po njem je Jehova ustvaril na milijone drugih duhovnih stvarjenj v nebesih. (Kol. 1:16) Glede teh stvarjenj, angelov, v nekem biblijskem odlomku beremo: »Tisoči tisočev so mu [Jehovu] stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim.« (Dan. 7:10) Božja številna duhovna stvarjenja so opisana kot dobro organizirane Jehovove »vojske«. (Ps. 103:21)

3. Kolikšno je število zvezd in planetov ter kako so ta nebesna telesa organizirana?

 ³ Kaj pa lahko rečemo o snovnem stvarstvu, denimo o neštetih zvezdah in planetih? V nekem teksaškem časopisu je bilo objavljeno, da je zvezd po ocenah nedavne raziskave »300 trilijard oziroma trikrat več, kot so številni znanstveniki izračunali prej«. (Houston Chronicle) V poročilu še piše: »To je številka 3, ki ji sledi 23 ničel, ali drugače rečeno, 3 bilijone krat 100 milijard.« Zvezde so organizirane v galaksije in v vsaki galaksiji je na milijarde ali celo na bilijone zvezd, pa tudi mnogo planetov. Večina galaksij je nadalje organizirana v skupine, ki se imenujejo jate, in te se nato združujejo v še večje skupine, nadjate.

4. Zakaj je razumno skleniti, da naj bi bili Božji služabniki na zemlji organizirani?

⁴ Vesolje je vrhunsko organizirano, podobno kot to velja za pravična duhovna bitja v nebesih. (Iza. 40:26) Potemtakem je logično skleniti, da naj bi Jehova organiziral tudi svoje služabnike na zemlji. Želi, da ohranjajo red, in to je nujno, saj imajo pred seboj veliko pomembnega dela. Odlično poročilo o zvesti službi Jehovovih častilcev v preteklosti in v naših dneh je močan dokaz, da je Bog z njimi in da Bog »ni Bog nereda, temveč miru«. (Beri 1. Korinčanom 14:33, 40.)

5. Kaj je zmotilo red, po katerem naj bi človeška družina napolnila zemljo?

⁵ Ko je Jehova ustvaril prva dva človeka, jima je rekel: »Bodita rodovitna in se namnožita. Napolnita zemljo in si jo podredita ter gospodujta morskim ribam, bitjem, ki letajo po nebu, in vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji.« (1. Mojz. 1:28) Človeška družina naj bi rasla organizirano, da bi poselila zemljo ter razširila raj po vsem planetu. Vendar je ta red začasno zmotila neposlušnost Adama in Eve. (1. Mojz. 3:1–6) Čez čas je Jehova »videl, da je človekova hudobnost na zemlji zelo velika in da se vse misli človekovega srca nenehno nagibajo k slabemu«. Posledica tega je bila, da je »zemlja [. . .] postala pokvarjena v očeh pravega Boga in polna nasilja«. Zato se je Bog odločil, da bo povzročil vesoljni potop in uničil brezbožne ljudi. (1. Mojz. 6:5, 11–13, 17)

6., 7. a) Zakaj je Noe užival Jehovovo naklonjenost? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj se je zgodilo vsem nezvestim ljudem v Noetovem času?

⁶ Toda Noe »si je pridobil Jehovovo naklonjenost«, ker je bil »pravičen mož, brezgrajen med svojimi sodobniki«. »Hodil je s pravim Bogom«, zato mu je Jehova naročil, naj zgradi ogromno barko. (1. Mojz. 6:8, 9, 14–16) To plovilo je bilo odlično zasnovano, da bi se ohranilo življenje ljudi in živali. Noe je iz poslušnosti »naredil vse, kar mu je Jehova zapovedal«, in z organiziranim delom skupaj z družino barko dogradil. Potem ko je s svojo družino in živalmi vstopil v barko, je »Jehova za njim zaprl vrata«. (1. Mojz. 7:5, 16)

⁷ Leta 2370 pr. n. št., ko je prišlo do potopa, je Jehova izbrisal »s površja zemlje vsako bitje«, obenem pa poskrbel, da so bili zvesti Noe in njegova družina na varnem v barki. (1. Mojz. 7:23) Vsak človek, ki je danes na zemlji, je potomec Noeta, njegovih sinov in njihovih žen. Vsi brezbožni ljudje, ki so bili takrat zunaj barke, so umrli, ker niso hoteli poslušati Noeta, »oznanjevalca pravičnosti«. (2. Pet. 2:5)

8. Kako se je dobra organiziranost videla pri Izraelcih, ko jim je Bog naročil, naj vstopijo v Obljubljeno deželo?

 ⁸ Več kot osem stoletij po potopu je Bog Izraelce organiziral v narod. Dobra organiziranost je morala biti vidna na vseh področjih njihovega življenja, še posebej pri čaščenju Boga. Med Izraelci so poleg številnih duhovnikov in levitov denimo bile tudi ženske, »ki so po določenem redu služile pri vhodu v shodni šotor«. (2. Mojz. 38:8) Toda ko je Bog Jehova Izraelcem naročil, naj vstopijo v Kanaan, se je ta rod izkazal nezvestega, zato jim je rekel: »Nihče od vas ne bo vstopil v deželo, za katero sem v prisego dvignil roko, da bom v njej prebival z vami, razen Jefunéjevega sina Kaleba in Nunovega sina Jozueta.« Le onadva sta namreč z ogleda Obljubljene dežele prinesla dobro poročilo. (4. Mojz. 14:30, 37, 38) Kasneje je Mojzes skladno z Božjim naročilom postavil Jozueta za svojega naslednika. (4. Mojz. 27:18–23) Jozuetu je bilo, tik preden je Izraelce popeljal v Kanaan, rečeno: »Mar ti ne zapovedujem ‚Bodi pogumen in močan‘? Ne boj se in ne plaši se, saj bo tvoj Bog Jehova s teboj, kamor koli boš šel.« (Joz. 1:9)

9. Kako je Rahaba gledala na Jehova in njegovo ljudstvo?

⁹ Kamor koli je Jozue šel, je bil Bog Jehova tudi res z njim. Razmisli na primer, kaj se je zgodilo, ko so se Izraelci utaborili blizu kanaanskega mesta Jeriha. Leta 1473 pr. n. št. je Jozue poslal dva moža, da si ogledata Jeriho, in tam sta prišla do prostitutke Rahabe. Ta ju je skrila na strehi svoje hiše, da ju ne bi ujeli možje, ki jih je poslal kralj Jerihe. Izraelskima oglednikoma je rekla: »Vem, da vam bo Jehova dal to deželo. [. . .] Slišali smo namreč, kako je Jehova, [. . .] pred vami posušil vode Rdečega morja in kaj ste storili amoréjskima kraljema.« Rekla je še: »Vaš Bog Jehova je Bog v nebesih in na  zemlji.« (Joz. 2:9–11) Ker se je Rahaba postavila na stran takratne Jehovove organizacije, je Bog poskrbel, da je skupaj s svojimi domačimi preživela, ko so Izraelci zavzeli Jeriho. (Joz. 6:25) Rahaba je verovala v Jehova, imela strahospoštovanje do njega in spoštovala je njegovo ljudstvo.

10. Kaj je Jezus povedal judovskim verskim voditeljem svojih dni in zakaj?

¹⁰ Izraelci so pod Jozuetovim vodstvom zavzeli mesto za mestom in zasedli vso kanaansko deželo. Ampak kaj se je zgodilo v kasnejšem času? V naslednjih stoletjih so vedno znova kršili Božje zakone. Do takrat, ko je Jehova na zemljo poslal svojega Sina, je njihova neposlušnost Bogu in njegovim predstavnikom postala že tako očitna, da je Jezus za Jeruzalem rekel: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke.« (Beri Matej 23:37, 38.) Bog je judovske verske voditelje, ker mu niso bili zvesti, zavrgel. Zato jim je Jezus rekel: »Božje kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, ki rojeva njegove sadove.« (Mat. 21:43)

11., 12. a) Kaj dokazuje, da je Jehova v prvem stoletju svoj blagoslov z judovskega naroda prenesel na drugo organizacijo? b) Kdo vse je sestavljal novo organizacijo, ki jo je Bog priznaval?

¹¹ V prvem stoletju n. št. je Jehova zavrgel nezvesti Izrael kot narod. Vendar to ni pomenilo, da bo ostal brez organizacije zvestih služabnikov na zemlji. Jehova je blagoslov prenesel na živahno novo organizacijo, ki je bila osredotočena na Jezusa Kristusa in njegove nauke. Delovati je začela ob binkoštih leta 33 n. št. Takrat se je približno 120 Jezusovih učencev zbralo v neki hiši v Jeruzalemu, potem pa se je »nenadoma zaslišal šum, kakor bi privršal močan veter, in je napolnil vso hišo«. Nato so se jim »prikazali [. . .] jeziki, ki so bili kakor ognjeni, in se porazdelili; na vsakega od njih je sedel po eden, in vsi so se napolnili s svetim duhom ter začeli govoriti v različnih jezikih, kakor jim je duh dajal, da so govorili«. (Apd. 2:1–4) Ta osupljivi dogodek je bil neovrgljiv dokaz, da je Jehova podpiral to novo organizacijo, ki so jo sestavljali Kristusovi učenci.

¹² Tega vznemirljivega dne se je Jezusovim sledilcem »pridružilo približno tri tisoč duš«. Poleg tega jim je »Jehova [. . .] vsak dan pridruževal tiste, ki so stopali na pot rešitve«. (Apd. 2:41, 47) Ti oznanjevalci v prvem stoletju so bili pri svojem delu tako učinkoviti, da »se je Božja beseda vse bolj širila in število učencev se je v Jeruzalemu zelo množilo«. Celo »velika množica duhovnikov je postala poslušna veri«. (Apd. 6:7) Tako so mnogi iskreni posamezniki sprejeli resnice, ki so jih oznanjali člani te nove organizacije. Pozneje je Jehova priskrbel podoben dokaz svoje podpore, ko je v krščansko občino začel zbirati »pripadnike drugih narodov«. (Beri Apostolska dela 10:44, 45.)

13. Katero delo je bilo naloženo Božji novi organizaciji?

¹³ O tem, katero delo je Bog naložil Kristusovim sledilcem, ni bilo dvoma. Zgled jim je dal sam Jezus, ko je kmalu po krstu začel oznanjevati »nebeško kraljestvo«. (Mat. 4:17) Svoje učence je učil opravljati isto delo. Rekel jim je: »Boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) Zgodnji Kristusovi sledilci so prav gotovo razumeli,  kaj se pričakuje od njih. Pavel in Barnaba sta denimo v Antiohiji v Pizidiji svojim judovskim nasprotnikom pogumno dejala: »Božja beseda se je morala najprej povedati vam. Ker pa jo zavračate in se nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračamo k narodom. Saj nam je Jehova takole zapovedal: ‚Postavil sem te za luč narodom, da boš rešitev do skrajnega konca zemlje.‘« (Apd. 13:14, 45–47) Zemeljski del Božje organizacije že vse od prvega stoletja razglaša to, kar je Bog pripravil za rešitev.

14. Kaj se je v prvem stoletju zgodilo z Jeruzalemom, toda kdo je preživel?

¹⁴ Judje na splošno niso sprejeli dobre novice, zato naj bi se nanje zgrnila nesreča. Jezus je takole opozoril svoje učence: »Ko pa boste videli, da se je okoli Jeruzalema utaborila vojska, vedite, da se je približalo njegovo opustošenje. Tedaj naj tisti v Judeji zbežijo v gore, tisti v mestu naj ga zapustijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo vanj.« (Luk. 21:20, 21) To, kar je Jezus napovedal, se je res zgodilo. Zaradi judovskega upora je rimska vojska pod vodstvom Cestija Gala leta 66 n. št. obkolila Jeruzalem. Toda ta vojska se je nenadoma umaknila, in to je bila za Jezusove sledilce priložnost, da zapustijo Jeruzalem in Judejo. Zgodovinar Evzebij je poročal, da so mnogi zbežali čez Jordan v Pelo v Pereji. Leta 70 n. št. se je rimska vojska, ki jo je vodil general Tit, vrnila in uničila Jeruzalem. Zvesti kristjani pa so, ker so upoštevali Jezusovo opozorilo, preživeli.

15. Kljub čemu je krščanstvo uspevalo?

¹⁵ Krščanstvo v prvem stoletju je kljub stiskam, preganjanju in drugim preizkušnjam vere, ki so jih doživljali Kristusovi sledilci, uspevalo. (Apd. 11:19–21; 19:1, 19, 20) Ti zgodnji kristjani so duhovno napredovali, ker jih je Bog blagoslavljal. (Preg. 10:22)

16. Kaj je moral delati vsak kristjan, da mu je v duhovnem pogledu šlo dobro?

¹⁶ Vsak kristjan si je, da bi mu v duhovnem pogledu šlo dobro, moral tudi sam prizadevati. Marljivo preučevanje Svetih spisov, redno obiskovanje shodov za čaščenje Boga in goreče oznanjevanje Kraljestva je bilo nujno. Takšne dejavnosti so – enako kakor danes – prispevale k duhovnemu zdravju in enotnosti Jehovovega ljudstva. Ljudem, ki so se družili z dobro organiziranimi zgodnjimi občinami, je zelo koristilo to, da so jim rade volje pomagali nadzorniki in strežni služabniki. (Fil. 1:1; 1. Pet. 5:1–4) In ko so občine obiskali potujoči starešine, kot je bil Pavel, je v njih gotovo zavladalo veliko veselje! (Apd. 15:36, 40, 41) Prav neverjetno je, kako je naše čaščenje Boga podobno tistemu v prvem stoletju. Resnično smo hvaležni, da je Jehova organiziral svoje služabnike v preteklosti in da jih tudi danes! *

17. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁷ V teh zadnjih dneh, ko se Satanov svet približuje svojemu koncu, zemeljski del Jehovove vesoljne organizacije vedno hitreje napreduje. Ali si v koraku z njim? Ali duhovno napreduješ? V naslednjem članku boš izvedel, kako ti to lahko uspe.