1. Katero potrebo imamo ljudje in kdo nam jo lahko zadovolji?

LJUDJE imamo zelo veliko potrebo po tem, da smo si blizu z drugimi ljudmi. V nekem slovarju piše, da so si posamezniki blizu takrat, »ko imajo drug drugega zelo radi in se zelo dobro poznajo«. Že po naravi uživamo v družinskih in prijateljskih odnosih s tistimi, ki nas ljubijo, cenijo in razumejo. Toda tisti, s katerim bi morali stkati najtesnejši odnos, je naš Veliki stvarnik. (Prid. 12:1)

2. Kaj nam Jehova obljublja in zakaj mnogi ljudje njegovi obljubi ne verjamejo?

² Jehova nas v svoji Besedi spodbuja, naj se mu približamo, in nam obljublja, da se bo, če bomo to storili, tudi on približal nam. (Jak. 4:8) Kako spodbudna je ta misel! Kljub temu se mnogim zdi povsem nestvarno verjeti, da bi si Bog želel biti blizu z njimi. Takšnega mnenja so bodisi zato, ker se jim Bog zdi preveč oddaljen, ali pa zato, ker se čutijo nevredne, da bi se mu približali. Ali si je z Jehovom res mogoče biti blizu?

3. Česa se moramo glede Jehova zavedati?

³ Resnica je, da Jehova »ni daleč nikomur«, ki ga želi najti; mogoče ga je spoznati. (Beri Apostolska dela 17:26, 27; Psalm 145:18.) Bog želi, da bi si bili ljudje z njim blizu, čeprav so nepopolni, in jih je pripravljen sprejeti ter jim  izkazati naklonjenost kot svojim tesnim prijateljem. (Iza. 41:8; 55:6) Psalmist je iz osebnih izkušenj lahko o Jehovu napisal: »Ti, ki poslušaš molitve, k tebi prihajajo vsakršni ljudje. Srečen tisti, ki ga izbereš in mu pustiš, da se ti približa.« (Ps. 65:2, 4) Iz biblijske pripovedi o judovskem kralju Asu spoznamo, kako se je ta kralj približal Bogu Jehovu in kako se je Jehova nato približal njemu. *

4. Kakšen zgled je dal kralj Asa Judovemu ljudstvu?

⁴ Kralj Asa je pokazal izjemno gorečnost za čisto čaščenje, saj je iz dežele odpravil že močno razširjeno tempeljsko prostitucijo in malikovalstvo. (1. kra. 15:9–13) Tako je lahko brez zadržkov sonarodnjake rotil, naj »iščejo Jehova, Boga svojih praočetov, in se ravnajo po postavi in zapovedih«. Jehova je prvih deset let njegovega vladanja blagoslovil s popolnim mirom. In čemu je Asa pripisal zasluge za ta spokojni mir? Ljudstvu je rekel: »Dežela je namreč še vedno naša, ker smo iskali svojega Boga Jehova. Iskali smo ga, in on nam je naklonil mir vsenaokrog.« (2. krn. 14:1–7) Razmisli, kaj se je zgodilo zatem.

5. Kdaj je bilo Asovo zanašanje na Boga preizkušeno in kakšen je bil izid?

⁵ Postavi se v Asov položaj. Etiopijec Zerah je prišel nad Juda z milijon možmi in 300 bojnimi vozovi. (2. krn. 14:8–10) Kaj bi ti storil, če bi videl, da v tvoje kraljestvo koraka takšna ogromna vojska? Tvoja vojska pa bi štela komaj 580.000 mož! Ali bi se ob takšni, približno dvakratni sovražnikovi številčni premoči spraševal, zakaj je Bog ta vojaški vdor sploh dovolil? Ali bi to izredno stanje skušal odpraviti zgolj s svojo modrostjo? Asa je s svojim ravnanjem pokazal, da je v tesnem in zaupnem odnosu z Jehovom. Odločno je zaklical: »Pomagaj nam, o Jehova, naš Bog, kajti nate se opiramo in v tvojem imenu smo prišli nad to množico. Jehova, ti si naš Bog. Ne dovoli, da se smrtni človek izkaže močnejšega od tebe!« In kako je Bog odgovoril na Asovo iskreno prošnjo? »Tedaj je Jehova porazil Etiopijce.« V boju, ki je sledil, ni preživel niti en sovražnikov vojak! (2. krn. 14:11–13)

6. V čem bi morali posnemati Asa?

⁶ Zakaj je Asa lahko popolnoma zaupal v Božje vodstvo in zaščito? V Bibliji piše, da je »delal, kar je prav v Jehovovih očeh,« in da je »služil Jehovu z nerazdeljenim srcem«. (1. kra. 15:11, 14) Tudi mi moramo služiti Bogu z nerazdeljenim srcem. To je naravnost nujno, če želimo biti z njim v tesnem odnosu zdaj in v prihodnosti. Lahko smo nadvse hvaležni Jehovu, da je prevzel pobudo in nas pritegnil k sebi ter nam pomagal, da smo z njim spletli tesen odnos, in z njegovo pomočjo ga lahko tudi ohranjamo! Razmisli o dveh stvareh, po katerih to dela.

7. a) Kaj je Jehova že storil in še dela, da bi nas pritegnil k sebi? b) Kaj je glavna stvar, po kateri nas Bog vleče k sebi?

⁷ Jehova je svojo ljubezen do človeške družine pokazal s tem, da je ustvaril ta naš prelepi dom, planet Zemljo. Svojo ljubezen pa nam še vedno izkazuje s tem, da nas oskrbuje s čudovitimi  stvarmi, ki jih v fizičnem pogledu potrebujemo za življenje. (Apd. 17:28; Raz. 4:11) Še pomembnejše pa je, da Jehova skrbi tudi za naše duhovne potrebe. (Luk. 12:42) Poleg tega nam zagotavlja, da nas on osebno posluša, ko molimo k njemu. (1. Jan. 5:14) Vendar nas Bog vleče k sebi in mi smo pritegnjeni k njemu predvsem zaradi ljubezni, ki jo je pokazal s tem, da je priskrbel odkupno žrtev. (Beri 1. Janezovo 4:9, 10, 19.) Jehova je na zemljo poslal svojega »edinorojenega Sina«, da bi mi lahko bili osvobojeni greha in smrti. (Jan. 3:16)

8., 9. Kakšno vlogo ima Jezus v Jehovovem namenu?

⁸ Jehova je poskrbel, da odkupna žrtev lahko koristi celo ljudem, ki so živeli pred Kristusom. Od trenutka, ko je izrekel prerokbo o prihodnjem Rešitelju človeštva, je bila odkupnina v njegovih očeh tako rekoč že plačana, saj je vedel, da njegov namen ne bo spodletel. (1. Mojz. 3:15) Stoletja kasneje je apostol Pavel izrazil hvaležnost Bogu za »osvoboditev po odkupnini, ki jo je plačal Kristus Jezus«. Pavel je še dodal: »[Bog] je v svoji prizanesljivosti odpuščal grehe, storjene v preteklosti.« (Rim. 3:21–26) Brez Jezusa se torej ne moremo zbližati z Bogom.

⁹ Samo po Jezusu lahko ponižni ljudje spoznajo Jehova ter uživajo tesen in zaupen odnos z njim. Kako to resnico poudarja Sveto pismo? Pavel je napisal: »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rim. 5:6–8) Odkupnina je bila plačana zato, ker nas Jehova in Jezus zelo ljubita, ne pa zato, ker bi si jo zaslužili. »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal,« je rekel Jezus. Ob neki drugi priložnosti pa je rekel: »Nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.« (Jan. 6:44; 14:6) In kako Jehova posameznike vleče k sebi po Jezusu ter jim pomaga ostati v njegovi ljubezni s pogledom na večno življenje? Tako da nanje deluje s svojim svetim duhom. (Beri Juda 20, 21.) Razmislimo še o eni stvari, po kateri nas Jehova vleče k sebi.

10. Kaj nas Biblija nauči, kar nam pomaga, da smo si z Bogom bliže?

¹⁰ Doslej smo v tem članku citirali ali navajali svetopisemske vrstice iz 14 različnih svetopisemskih knjig. Kako bi, če ne bi imeli Svetega pisma, izvedeli, da se lahko zbližamo s svojim Stvarnikom? Kako bi se poučili o odkupnini in o tem, da nas Jehova vleče k sebi po Jezusu? Sveto pismo je bilo napisano pod vodstvom Jehovovega svetega duha ter nam odkriva Božje privlačne lastnosti in veličastne namene. Jehova v 2. Mojzesovi 34:6, 7 na primer sam zase pravi, da je »Bog usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice, ki svojo srčno dobrotljivost hrani za tisoče, ki oprošča napake, prestopke in grehe«. Le koga ne bi pritegnila takšna oseba? Jehova ve, da več ko se o njem naučimo iz Biblije, stvarnejši nam je in bliže smo si z njim.

11. Zakaj bi si morali prizadevati učiti se o Božjih lastnostih in ravnanju? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ Glede tega, kako nam lahko uspe z Bogom splesti tesen odnos, v predgovoru knjige Zbližaj se z Jehovom piše: »Vez vsakega prijateljstva, ki se skuje med ljudmi, temelji na tem, da  človeka poznamo, ga občudujemo in cenimo lastnosti, po katerih se odlikuje. Potemtakem je Božje lastnosti in ravnanje, kakor se nam razodevajo v Bibliji, vredno res temeljito preučiti.« Zato smo lahko resnično hvaležni Jehovu, da je dal svojo Besedo napisati tako, da jo ljudje lahko razumemo!

12. Zakaj je Jehova za pisanje Biblije uporabil ljudi?

¹² Jehova bi lahko za pisanje Svetega pisma uporabil angele. Navsezadnje jih mi, ljudje, in naše dejavnosti zelo zanimajo. (1. Pet. 1:12) Angeli bi nedvomno lahko napisali Božje sporočilo za človeštvo. Toda ali bi videli stvari s človeškega zornega kota? Ali bi lahko razumeli naše potrebe, šibkosti in hrepenenja? Ne, ne bi mogli, in Jehova je poznal njihove omejitve glede tega. Ker je za pisanje uporabil ljudi, Biblijo dojemamo bolj osebno. Razumemo lahko mišljenje in čutenje biblijskih piscev in drugih, ki so omenjeni v Svetem pismu. Lahko se vživimo v njihov položaj, najsibo da gre za razočaranja, dvome, strahove in slabosti, pa tudi za veselje ob srečnih trenutkih in uspehih. Elija je na primer »čutil kakor mi« in enako je bilo z vsemi pisci Biblije. (Jak. 5:17)

13. Kako Jonova molitev govori tebi na srce?

¹³ Razmisli na primer, ali bi angel lahko res dobro opisal, kaj je čutil prerok Jona, ko je zbežal pred nalogo, ki jo je dobil od Boga. Koliko boljše je bilo, da je Jehova izbral Jona, da je napisal pripoved o sebi, katere del je tudi njegova goreča molitev k Bogu iz globine morja! Jona je rekel: »Ko je moja duša oslabela v meni, sem se spomnil Jehova.« (Jona 1:3, 10; 2:1–9)

14. Zakaj si lahko živo predstavljaš to, kar je o sebi napisal Izaija?

 ¹⁴ Razmisli tudi, kaj je po Jehovovem naročilu napisal o sebi Izaija. Ko je ta prerok v videnju videl Božjo slavo, je bil tako ganjen, da je spregovoril o svoji grešnosti: »Gorje mi! Izgubljen sem, ker imam nečiste ustnice in prebivam med ljudstvom nečistih ustnic; moje oči so namreč videle Kralja, Jehova nad vojskami!« (Iza. 6:5) Le kateri angel bi lahko izrekel takšne besede? Toda Izaija jih je lahko, in nam ni težko razumeti njegovih občutkov.

15., 16. a) Zakaj lahko razumemo občutke soljudi? Povej zglede. b) Kaj nam bo pomagalo zbližati se z Jehovom?

¹⁵ Ali bi lahko kateri angel zase rekel »nisem vreden«, kakor je to rekel Jakob, ali pa, da je »grešnik«, kakor je to občutil Peter? (1. Mojz. 32:10; Luk. 5:8) Ali bi se lahko angeli »prestrašili«, kakor so se Jezusovi učenci? Ali bi se bilo pravičnim angelom treba opogumiti, da bi kljub nasprotovanju govorili dobro novico, kot so to morali narediti Pavel in drugi? (Jan. 6:19; 1. Tes. 2:2) Ne, angeli so v vsakem pogledu popolni in so nadčloveški. Ljudje pa smo nepopolni in kadar drugi pokažejo takšna čustva in občutke, jih takoj razumemo. Ko beremo Božjo Besedo, se res lahko veselimo s tistimi, ki se veselijo, in jokamo s tistimi, ki jokajo. (Rim. 12:15)

¹⁶ Če razmišljamo o tem, kaj Biblija pravi o stikih, ki jih je Jehova imel s svojimi zvestimi služabniki v preteklosti, se lahko naučimo nešteto čudovitih reči o našem Bogu, ki se je potrpežljivo in ljubeče približal tem nepopolnim ljudem. Tako bomo zelo dobro spoznali Jehova in ga močno vzljubili. In lahko se bomo z njim še bolj zbližali. (Beri Psalm 25:14.)

17. a) Kateri dobri nasvet je Asu dal Azarija? b) Kako je Asa prezrl Azarijev nasvet in kakšne so bile posledice?

¹⁷ Božji prerok Azarija je kralju Asu in njegovemu ljudstvu po odmevni zmagi nad etiopsko vojsko povedal modro resnico. Rekel je: »Jehova bo z vami, dokler boste vi z njim. Če ga boste iskali, se vam bo dal najti, če pa ga boste zapustili, bo tudi on zapustil vas.« (2. krn. 15:1, 2) Vendar Asa kasneje v življenju ni poslušal tega dobrega nasveta. Ko mu je grozil napad sovražnega severnega, Izraelovega kraljestva, se je po pomoč obrnil k Sircem. Namesto da bi tudi tokrat klical na pomoč Jehova, je sklenil zavezništvo z narodom, ki ni častil Jehova. Asu je bilo povsem upravičeno rečeno: »V tem si ravnal nespametno, saj boš od zdaj naprej imel vojne.« Na preostalih letih Asovega vladanja so pustile madež nenehne vojne. (2. krn. 16:1–9) Kaj se iz tega naučimo?

18., 19. a) Kaj bi morali storiti, če se nam zgodi, da se od Boga nekoliko oddaljimo? b) Kako se lahko zbližujemo z Jehovom?

¹⁸ Nikoli se ne bi smeli oddaljiti od Jehova. Če pa se nam zgodi, da se od njega nekoliko oddaljimo, bi morali ukrepati skladno z Ozejem 12:6, kjer piše: »Vrni [se] k svojemu Bogu ter ravnaj dobrotljivo in pravično. Tvoj Bog naj ti bo vedno vir upanja.« Zato se vse bolj zbližujmo z Jehovom, tako da s hvaležnostjo premišljujemo o odkupni žrtvi in marljivo preučujemo njegovo Besedo, Biblijo. (Beri 5. Mojzesova 13:4.)

¹⁹ »Zame pa je dobro, da se bližam Bogu,« je napisal psalmist. (Ps. 73:28) Zato se vsi še naprej učimo nove stvari o Jehovu, saj bomo tako imeli še več razlogov, da ga ljubimo. In naj se nam Jehova bliža zdaj, kakor tudi vso večnost!