1. Kako je duhovščina tako imenovanega krščanstva ravnala v vojnah?

ALI Bog od pravih kristjanov želi, da gredo v vojno in ubijajo ljudi druge narodnosti? Mnogi, ki so trdili, da so kristjani, so v zadnjih sto letih pogosto delali prav to. Katoliški vojaški kaplani so blagoslavljali čete in orožje v vojnah proti katoličanom iz nasprotnega naroda. Enako velja za protestantske kaplane. Najznačilnejši primer, ki pokaže, do kakšnega prelivanja krvi lahko zaradi tega pride, je druga svetovna vojna.

2., 3. Kako so Jehovove priče ravnali med drugo svetovno vojno in pozneje ter zakaj?

² Kako pa so v tem vojnem času ravnali Jehovove priče? Zgodovina odkriva, da so ohranili krščansko nevtralnost. Na čem je temeljilo to njihovo stališče? Predvsem na Jezusovih naukih in zgledu. Jezus je rekel: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:35) Prav tako so si k srcu vzeli načela, ki vejejo iz besed apostola Pavla Korinčanom, in so jih uporabili v svojih okoliščinah. (Beri 2. Korinčanom 10:3, 4.)

³ Pravi kristjani imajo svojo vest šolano po Bibliji, zato se ne učijo vojskovati niti ne sodelujejo v vojni. Zaradi  ravnanja po tem krščanskem načelu je bilo že tisoče Prič, mladih in starih, moških in žensk, preganjanih. Mnogi so marsikaj pretrpeli v delovnih taboriščih in zaporih. Med nacizmom v Nemčiji so bili nekateri celo umorjeni. Priče v Evropi kljub krutemu preganjanju niso nikoli pozabili na svojo nalogo oznanjevati dobro novico o Jehovovem kraljestvu. Zvesto so jo opravljali – v zaporih, koncentracijskih taboriščih in v pregnanstvu. * V poznejših časih Priče niso sodelovali v krvavem etničnem čiščenju v Ruandi leta 1994. Prav tako so ostali nevtralni med prelivanjem krvi, do katerega je prišlo med vojno na Balkanu ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

4. Kako so Jehovove priče s svojo nevtralnostjo vplivali na opazovalce?

⁴ Tisoče opazovalcev po svetu je takšna popolna nevtralnost Jehovovih prič prepričala, da ti iskreno ljubijo Boga in bližnjega. Povedano z drugimi besedami, Priče res živijo po načelih pravega krščanstva. So pa še drugi vidiki našega čaščenja, ki so mnoge prepričali, da v Jehovovih pričah vidijo prave kristjane.

5. S katero spremembo so se morali soočiti Kristusovi zgodnji sledilci?

⁵ Jezus je vse od začetka svojega služenja poudarjal, da je zelo pomembno oznanjevati dobro novico o Božjem kraljestvu. Izbral je 12 učencev, da bi skupaj z njimi položil temelj za vsesvetovno oznanjevanje; zatem je usposobil še skupino 70 učencev. (Luk. 6:13; 10:1) Bili so pripravljeni ponesti dobro novico drugim, najprej Judom. Nato pa presenečenje! Dobro novico naj bi ponesli tudi neobrezanim pripadnikom narodov. Za goreče judovske učence je to gotovo bila zelo velika sprememba! (Apd. 1:8)

6. Kako je Peter spoznal, da je Jehova nepristranski?

⁶ Apostol Peter je bil poslan na dom neobrezanega Nejuda, Kornelija. Tedaj je spoznal, da je Bog nepristranski. Peter je zapovedal, naj se dajo Kornelij in njegovi domači krstiti. Tako se je krščanstvo začelo širiti na obsežno novo področje; resnico so lahko slišali in jo sprejeli ljudje iz vseh narodov. (Apd. 10:9–48) Zdaj je to področje zajemalo ves svet.

7., 8. Katero pobudo je prevzela Jehovova organizacija? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ Tisti, ki jim je v današnjem času med Jehovovimi pričami zaupano vodstvo, goreče podpirajo oznanjevanje in poučevanje dobre novice po svetu. Sedaj se skoraj osem milijonov gorečih Prič po svojih najboljših močeh trudi širiti Kristusovo sporočilo v več kot 600 jezikih, in to število še raste! Jehovove priče so dobro znani po svojem oznanjevanju po hišah in na ulici, pri čemer včasih uporabljajo tudi razstavne mize in vozičke z literaturo.

⁸ Več kot 2900 prevajalcev je že bilo deležno posebnega izobraževanja za prevajanje Biblije in biblijske literature. Njihovo delo vsekakor ni omejeno na jezike, ki morda štejejo med večje. Med drugim prevajajo v več sto jezikov, ki niso splošno znani, pa vendar jih govori milijone ljudi. V Španiji na primer milijone Kataloncev vsak dan govori svoj materni jezik katalonščino.  Ta jezik skupaj s svojimi narečji še zlasti v zadnjem času doživlja preporod v Andori, Alicanteju, na Balearskih otokih in v Valencii. Jehovove priče zdaj v katalonščini izdajajo biblijsko literaturo in v tem jeziku, ki Kataloncem ogreje srce, imajo tudi krščanske shode.

9., 10. Iz česa se vidi, da se Božja organizacija zanima za duhovne potrebe vseh ljudi?

⁹ Po tem vzorcu prevajanja in poučevanja se Priče ravnajo v mnogih kulturah. Mehika je špansko govoreča država, vendar živijo v njej večje domorodne skupnosti, ki govorijo druge jezike. Takšna skupnost so Maji. Podružnica v Mehiki je uredila, da majevski prevajalski tim dela in živi v tistem delu dežele, kjer lahko vsak dan govori in posluša majevščino. Nadaljnji zgled je nepalščina, eden od jezikov, ki se govori v Nepalu, v državi z več kot 29 milijoni prebivalcev. V tej državi govorijo kakih 120 jezikov, toda nepalščino govori dobrih deset milijonov, poleg tega jo mnogi uporabljajo kot drugi jezik. Naša biblijska literatura izhaja tudi v tem jeziku.

¹⁰ Iz tega, da Jehovova organizacija podpira toliko prevajalskih timov po svetu, se lepo vidi, kako zelo resno jemlje nalogo oznanjevanja dobre novice o Kraljestvu po vsej zemlji. Po svetu je bilo ljudem v različnih akcijah brezplačno razdeljenih že na milijone traktatov, brošur in revij. Stroški se krijejo s prostovoljnimi prispevki Jehovovih prič, ki upoštevajo Jezusovo navodilo: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Mat. 10:8)

11., 12. Kako oznanjevanje, ki ga Jehovove priče opravljajo po vsem svetu, dobro vpliva na druge?

¹¹ Jehovove priče so kot predani krščanski oznanjevalci in učitelji tako močno prepričani, da so našli resnico, da se za to, da bi širili sporočilo med ljudmi iz drugih narodov in etničnih skupin, zelo žrtvujejo. Mnogi so, da bi lahko sodelovali v tem življenjsko pomembnem krščanskem delu, poenostavili svoje življenje, se naučili drugega jezika in se prilagodili drugačni kulturi. To oznanjevanje in poučevanje, ki je mednarodnega značaja, je nadaljnji dejavnik, ki mnoge ljudi  prepriča, da so Jehovove priče res pravi sledilci Kristusa Jezusa.

¹² Priče vse to delajo zato, ker so prepričani da so našli resnico. Kaj še je milijone ljudi prepričalo o tem, da imajo Jehovove priče resnico? (Beri Rimljanom 14:17, 18.)

13. Kako Priče ohranjajo svojo organizacijo čisto?

¹³ Marsikaj se lahko naučimo iz tega, kar so predani kristjani, ki živijo v našem času, povedali o tem, zakaj so prepričani, da imajo resnico. Neki dolgoletni Jehovov služabnik je svoje občutke takole izrazil: »Za to, da bi Jehovova organizacija ostala moralno čista in neoskrunjena, se naredi vse, kar je treba, ne glede na to, komu je treba svetovati oziroma koga je treba disciplinirati.« Kako pa je mogoče doseči tako visok moralni standard? Z ravnanjem po merilih, zapisanih v Božji Besedi, in po zgledu, ki so ga dali Jezus in njegovi učenci. Tako je v novodobni zgodovini Jehovovih prič sorazmerno malo takšnih, ki morajo biti izobčeni iz te krščanske skupnosti, ker se ne podrejajo Božjim merilom. Velika večina – med katerimi so tudi takšni, ki so včasih živeli tako, kot Bogu ni všeč, in so se spremenili – pa živi čisto in zgledno življenje. (Beri 1. Korinčanom 6:9–11.)

14. Kaj mnogi izobčeni naredijo in kakšen je rezultat tega?

¹⁴ Kako pa je s tistimi, ki so morali biti izobčeni, da bi se zadostilo svetopisemskim merilom? Tisoči se pokesajo za svoja nekrščanska dejanja in so prisrčno sprejeti nazaj v občino. (Beri 2. Korinčanom 2:6–8.) Zaradi upoštevanja visokih svetopisemskih meril vedenja je krščanska občina čista, in nam kot takšna vliva prepričanost in zaupanje. Že samo to, da se občina ravna po Božjih merilih – kar je v ostrem nasprotju z vsedopuščajočim stališčem, ki je značilno za mnoge cerkve – je mnoge prepričalo, da so Jehovove priče ljudstvo, ki živi skladno z resnico.

15. Zakaj je neki brat prepričan, da ima resnico?

¹⁵ Zakaj so drugi izkušeni Priče prepričani, da so našli resnico? Neki brat, ki je sredi svojih petdesetih let, pojasnjuje: »Že vse od najstniških let menim, da moja vera temelji na treh glavnih stebrih oziroma predpostavkah: 1. da Bog obstaja, 2. da je navdihnil pisanje Biblije in 3. da danes uporablja in blagoslavlja krščansko občino Jehovovih prič. Z leti preučevanja sem si vedno prizadeval te stebre preizkusiti in si skušal odgovoriti na vprašanje, ali res imajo trdno podlago. Dokazov za vsakega  od njih je bilo iz leta v leto več in to mi je krepilo vero ter poglabljalo prepričanost o tem, da res imamo resnico.«

16. Kaj glede resnice je naredilo vtis na neko sestro?

¹⁶ Poročena sestra, ki dela v svetovnem središču v New Yorku, je o Jehovovi organizaciji rekla: »Je edina, ki neomajno razglaša Jehovovo ime. To je povsem logično, če pomislimo, da se v Bibliji Božje ime pojavi kakih 7000-krat! Hvaležna sem za spodbudne besede iz 2. kroniške 16:9: ‚Jehova namreč s svojimi očmi preletava vso zemljo, da bi pokazal svojo moč v dobro tistih, katerih srce je nerazdeljeno do njega.‘« Nadaljuje še: »Resnica mi je odkrila, kako naj si pridobim nerazdeljeno srce, da bo lahko Jehova neovirano pokazal svojo moč v moje dobro. Moj odnos z Jehovom je zame nekaj najdragocenejšega. Poleg tega cenim Jezusovo vlogo pri tem, da imam natančno spoznanje o Bogu, kar mi daje moč.«

17. O čem je prepričan nekdanji ateist in zakaj?

¹⁷ Nekdanji ateist je priznal: »Stvarstvo me prepričuje, da Bog želi, da človeštvo uživa v življenju, in zato ne bo dovolil, da bi se trpljenje nadaljevalo v nedogled. In bolj ko se svet pogreza v brezbožnost, bolj Jehovovo ljudstvo napreduje v veri, gorečnosti in ljubezni. Le Jehovovemu duhu lahko uspe ta novodobni čudež.« (Beri 1. Petrovo 4:1–4.)

18. Kaj meniš o izjavah dveh bratov?

¹⁸ Neki drug dolgoletni Priča je za prepričanost o resnici, ki jo oznanjujemo, navedel naslednje razloge: »Z leti preučevanja sem se prepričal, da so se Priče zelo potrudili, da so se vrnili k vzorcu krščanske občine iz prvega stoletja. Med potovanji po svetu sem na lastne oči videl svetovno enotnost Jehovovih prič. Resnica iz Biblije me navdaja z zadovoljstvom in srečo.« Ko so nekega brata, ki je star malo čez 60 let, vprašali, zakaj je prepričan, da je našel resnico, se je osredinil na Jezusa Kristusa in pojasnil: »Temeljito smo preučili življenje in službo Jezusa, in njegov zgled nam zdaj veliko pomeni. V svojem življenju smo naredili spremembe, da bi se po Kristusu Jezusu približali Bogu. Priznavamo, da je Kristusova odkupna žrtev podlaga za našo rešitev. In vemo, da je bil obujen od mrtvih. Za ta dogodek imamo pričevanje zanesljivih očividcev.« (Beri 1. Korinčanom 15:3–8.)

19., 20. a) Katero odgovornost je poudaril Pavel občini v Rimu? b) Katero čast imamo kot posvečeni kristjani?

¹⁹ Kristjani ljubimo svoje bližnje, zato svojega dragocenega spoznanja o resnici ne moremo držati zase. Pavel je svojim bratom v Rimu takole logično pojasnil stvari: »Če namreč javno razglašaš to ‚besedo‘, ki je ‚v tvojih ustih‘, torej da Jezus je Gospod, in če v svojem srcu veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem se namreč veruje in tako doseže pravičnost, toda z usti se javno razglaša vera in tako doseže rešitev.« (Rim. 10:9, 10)

²⁰ Kot posvečeni priče za Jehova smo prepričani, da imamo resnico, in se zavedamo, da imamo čast druge učiti o dobri novici o Božji kraljestveni vladi. Naredimo torej med oznanjevanjem vtis na druge, pa ne le s tem, kar jih poučujemo iz Biblije, ampak tudi s prepričanostjo, ki sije iz nas.