1., 2. Komu lahko koristi skrben razmislek o Visoki pesmi in zakaj? (Glej sliko pri naslovu.)

»KAKO prisrčno se gledata in kako nežno se držita za roke! Le kdo lahko reče, da nista močno zaljubljena!« Te misli obhajajo starešina, ki je pravkar imel poročni govor na njuni poroki. Medtem ko mladoporočenca na svatbi elegantno drsita po plesišču, si ne more kaj, da se ne bi vprašal: »Ali bo njun zakon prestal preizkus časa? Kaj se bo z minevanjem let zgodilo z njuno ljubeznijo? Bo močnejša ali pa bo sčasoma zbledela?« Ljubezen med moškim in žensko je lahko prav zares čudovita, če se izkaže, da je trdna in trajna. Glede na to, da se mnogi zakonci danes razvežejo, pa je povsem logično, da se sprašujemo, ali je ljubezen res lahko trajna.

² Prava ljubezen je bila redkost celo v dneh Salomona, kralja v starodavnem Izraelu. Moralno ozračje, ki je vladalo za časa njegovega življenja, je takole komentiral: »Med tisoč ljudmi sem našel enega pravičnega moškega, toda pravične ženske med vsemi temi nisem našel. Glej, ugotovil sem samo to, da je pravi Bog ustvaril človeka poštenega, toda oni si delajo mnogo načrtov.«  (Prid. 7:26–29) Moralni razkroj je bil po večini posledica vpliva tujk, ki so častile Baala. Zato je Salomon v tistem času težko našel moralno zglednega moškega ali žensko. * Vendar pa Visoka pesem, ki jo je napisal kakih 20 let pred tem, kaže, da med moškim in žensko lahko obstaja trajna ljubezen. Ta pesem tudi živo naslika, kakšna je ta ljubezen in kako se kaže. Tako poročeni kot samski Jehovovi častilci se lahko o takšni ljubezni veliko naučijo, če skrbno razmislijo o tej svetopisemski knjigi.

3. Zakaj je prava ljubezen med moškim in žensko mogoča?

³ Beri Visoka pesem 8:6. Izraz »Jahov plamen«, s katerim je opisana ljubezen, nam veliko pove. Prava ljubezen je »Jahov plamen« v tem smislu, da je Jehova vir takšne ljubezni. Človeka je ustvaril po svoji podobi, torej takšnega, da je zmožen ljubiti. (1. Mojz. 1:26, 27) Ko je prvo žensko Evo predstavil prvemu moškemu Adamu, iz Adamovih ust ni prišlo nič drugega kot poezija. Brez dvoma se je Eva čutila blizu Adamu, iz katerega »je bila vzeta«. (1. Mojz. 2:21–23) Ker je torej Jehova ljudem podelil sposobnost, da ljubijo, med moškim in žensko lahko obstaja trdna in trajna ljubezen.

4., 5. Na kratko opiši zgodbo iz Visoke pesmi.

⁴ Poleg tega, da je ljubezen med nasprotnima spoloma lahko zvesta in trajna, pa ima tudi druge značilnosti. Nekaj teh je čudovito opisanih v Visoki pesmi. Ta biblijska knjiga je napisana v obliki pesmi in je podobna libretu oziroma besedilu za opero. Je zgodba o ljubezni med mladenko iz vasi Šunem in njenim ljubljenim pastirjem. Lepota dekleta je pritegnila Salomona, zato so jo pripeljali v njegov tabor. Ta je bil postavljen blizu vinogradov, ki jih je mladenka varovala. Vendar pa je že od samega začetka očitno, da je zaljubljena v pastirja. Salomon sicer skuša osvojiti njeno srce, vendar dekle jasno pokaže, da hrepeni po svojem ljubljenem. (Vis. p. 1:4–14) Pastir najde pot v tabor in izrečeta si čudovite besede naklonjenosti. (Vis. p. 1:15–17)

⁵ Salomon se vrne v Jeruzalem in vzame mladenko s seboj. Pastir ji sledi. (Vis. p. 4:1–5, 8, 9) Ves Salomonov trud, da bi jo osvojil, je zaman. (Vis. p. 6:4–7; 7:1–10) Nazadnje ji kralj dovoli oditi domov. Pesem se konča z dekletovo željo, da naj bo njen dragi hiter »kakor gazela« in naj priteče k njej. (Vis. p. 8:14)

6. Zakaj ni ravno enostavno ugotoviti, kdo kaj govori v pesmi?

⁶ Čeprav je Salomonova »pesem vseh pesmi« koristna in čudovito ubesedena, pa ni ravno enostavno ugotoviti, kdo govori v dvogovorih in samogovorih ter kdo pripoveduje sanje. (Vis. p. 1:1) Glede na neki slovar pisec »zgodbi, njenemu zapletu in razpletu ter osebam ni posvetil ravno veliko pozornosti«. (The New Interpreter’s Dictionary of the Bible) Morda je imena oseb izpustil zato, da ne bi odvrnil pozornosti od lirične in poetične narave pesmi. Vendar pa je to, kdo kaj govori, mogoče ugotoviti iz izrečenih besed oziroma iz tega, komu so besede namenjene.

7., 8. Kaj lahko rečemo glede »nežnosti«, o katerih beremo v Visoki pesmi? Povej primere.

⁷ Visoka pesem je polna »nežnosti« oziroma izrazov naklonjenosti med mladenko in pastirjem. Zgodba se dogaja na Orientu pred kakimi 3000 leti. To je razvidno iz izrazov, ki so uporabljeni v pesmi. Ti sicer današnjim bralcem morda zvenijo nenavadno, vendar so pomembni in odražajo čustva, ki nam niso neznana. Pastir denimo hvali mladenkine nežne in mile oči, s tem da jih primerja z »golobičjimi«. (Vis. p. 1:15) Mladenka pa pastirjevih oči ne primerja z golobjimi očmi, ampak kar z golobi. (Beri Visoka pesem 5:12.) Temna šarenica, obkrožena z beločnico, je zanjo tako čudovita kakor golob, ki se kopa v mleku.

⁸ Vendar pa se v pesmi vsi izrazi naklonjenosti ne nanašajo samo na zunanjo lepoto. Premisli o tem, kaj pastir pravi glede mladenkinega govora. (Beri Visoka pesem 4:7, 11.) Pravi, da z njenih »ustnic kaplja med iz satovja«. Zakaj? Ker je med iz satovja slajši in okusnejši od medu, izpostavljenega zraku. To, da sta pod njenim jezikom »med in mleko«, pa pomeni, da je njen govor prijeten in dober – tako kot med in mleko. Ko torej pastir dekletu reče »Vsa si lepa [. . .], na tebi ni napake«, je jasno, da ima v mislih več kot samo njeno zunanjo lepoto.

9. a) Kaj zajema ljubezen med zakoncema? b) Zakaj je pomembno, da si zakonca izkazujeta naklonjenost?

⁹ Zakonska zveza ni zgolj pogodba ali formalni dogovor, v katerem ni prostora za ljubezen in nežna čustva. Pravzaprav je ljubezen glavna značilnost zakonske zveze dveh kristjanov. Toda kakšna ljubezen je to? Je to ljubezen, ki jo določajo svetopisemska načela? (1. Jan. 4:8) Ali k njej sodi naravna naklonjenost, kakršno med seboj čutijo družinski člani? Ali k njej spadata prisrčna in nežna navezanost, ki vlada med pravimi prijatelji? (Jan. 11:3) Je to romantična ljubezen? (Preg. 5:15–20) Pravzaprav prava in trajna ljubezen med zakoncema zajema vse to. To, da si ljubljen, najbolje občutiš takrat, ko ti zakonec ljubezen izkaže. Zakonca morata res paziti, da si ne bi zaradi vsakodnevnih obveznosti nehala izkazovati naklonjenost! Takšno izkazovanje naklonjenosti lahko zelo prispeva k občutku varnosti in k sreči v zakonu. Nekateri moški in ženske izhajajo iz kultur, v katerih so poroke pogosto vnaprej dogovorjene. Takšni se pred poročnim dnem komaj kaj poznajo. Zakonca iz take kulture se zato zavedata, da si je pomembno z besedami izražati ljubezen, saj bosta svoji ljubezni le tako pomagala rasti, njun zakon pa bo cvetel.

10. Kakšen učinek imajo lahko spomini na izraze naklonjenosti?

¹⁰ To, da si zakonca izkazujeta naklonjenost, pa ima še en pozitiven učinek. Kralj Salomon je Šulamki ponudil »zlate obročke« s »srebrnimi okraski«. Obsul jo je s hvalo, ko je rekel, da je »lepa kakor polna luna, čista kakor žareče sonce«. (Vis. p. 1:9–11; 6:10) Ampak mladenka je ostala zvesta svojemu ljubljenemu pastirju. Kaj jo je krepilo in tolažilo v času, ko sta bila ločena? (Beri Visoka pesem 1:2, 3.) To so bili spomini na pastirjeve izraze naklonjenosti  oziroma njegove »nežnosti«. Zanjo so bile »boljše od vina«, ki razveseljuje srce. Pastirjevo ime pa je bilo blažilno kakor »olje, ki se izliva na glavo«. (Ps. 23:5; 104:15) Da, prijetni spomini na izraze naklonjenosti lahko pripomorejo k trajni ljubezni. Zato je zares pomembno, da si zakonca pogosto izražata naklonjenost!

11. Kaj se lahko neporočeni kristjani naučijo iz tega, da je Šulamka druge zaprisegla, naj v njej ne vzbujajo ljubezni?

¹¹ Visoka pesem pa vsebuje tudi pouk za neporočene kristjane, še posebej za tiste, ki iščejo zakonskega partnerja. Mladenka do Salomona ni čutila ljubezni. Hčere jeruzalemske je takole zaprisegla: »Ne vzbujajte in ne razvnemajte v meni ljubezni, če se sama ne prebudi!« (Vis. p. 2:7; 3:5) Glede na te besede ne bi bilo primerno, da bi se romantično navezali kar na kogar koli. Za kristjana, ki se želi poročiti, je torej modro, da potrpežljivo čaka na osebo, ki jo bo lahko resnično ljubil.

12. Zakaj je Šulamka ljubila pastirja?

¹² Zakaj je Šulamka ljubila pastirja? Res je, da je bil čeden in »podoben gazeli«. Njegovi prsti na rokah so bili močni kakor »zlati valji«, njegove noge pa so bile lepe in močne kakor »marmorni stebri«. Vendar ni bil samo močan in čeden. Prav gotovo je moral biti tudi duhovno naravnan, saj je dekle, ki je bilo zvestovdano Jehovu, reklo, da je njen »dragi med mladeniči« kakor »jablana med gozdnim drevjem«. (Vis. p. 2:3, 9; 5:14, 15)

13. Zakaj je pastir ljubil mladenko?

¹³ Kako pa je bilo s Šulamko? Kljub temu da je bila tako lepa, da je pritegnila pozornost kralja, ki je imel takrat »šestdeset [. . .] kraljic, osemdeset stranskih žen in deklet brez števila«, je zase menila, da je »navadni šarónski žafran«, torej povsem običajna roža. Ta mladenka je bila izredno skromna in ponižna. Nič čudnega torej, da je bila za pastirja vse prej kot običajna. Rekel je namreč, da je »kakor lilija med trnatim plevelom«! Poleg tega je bila zvestovdana Jehovu. (Vis. p. 2:1, 2; 6:8)

14. Kaj se samski kristjani, ki se želijo poročiti, naučijo od pastirja in Šulamke?

 ¹⁴ V Svetem pismu najdemo pomembno svarilo za kristjane, in sicer, naj se poročijo »samo v Gospodu«. (1. Kor. 7:39) Samski človek, ki se želi poročiti, se obvladuje, da se ne bi romantično navezal na posameznika, ki ni Priča. Zakonskega partnerja išče samo med zvestimi Jehovovimi častilci. Pravzaprav morata oba zakonca imeti vero v Boga in mu biti vdana, če se želita uspešno spoprijemati z vsakodnevnimi skrbmi ter obenem v zakonu ohraniti mir in biti duhovno enotna. Vera v Boga in vdanost njemu pa sta ravno lastnosti, ki sta ju pastir in mladenka našla drug pri drugem.

15. Zakaj je Šulamka zgled neporočenim bogovdanim moškim in ženskam?

¹⁵ Beri Visoka pesem 4:12. Zakaj pastir za svojo ljubljeno pravi, da je »zaklenjen vrt«? Obzidan ali ograjen vrt ni odprt za javnost. Vanj se da vstopiti samo skozi vrata, ki se zaklepajo. Šulamka je kakor tak vrt zato, ker je naklonjena samo svojemu bodočemu možu, pastirju. S tem da se ni vdala mikavnim besedam kralja, je dokazala, da je kakor »zid«, ne pa kakor na široko odprta »vrata«. (Vis. p. 8:8–10) Podobno je z moškimi in ženskami, ki so vdani Bogu. Ljubezen in naklonjenost hranijo za svojega bodočega zakonca.

16. Kaj se iz Visoke pesmi naučimo glede dvorjenja?

¹⁶ Pastir je Šulamko na neki spomladanski dan vprašal, ali bi šla z njim na sprehod. Njeni bratje ji tega niso dovolili, ampak so jo poslali varovat vinograde. Zakaj? Ali ji niso zaupali? Ali so morda menili, da ima nemoralne namene? Pravzaprav so bili previdni, zato da se njihova sestra ne bi znašla v skušnjavi. (Vis. p. 1:6; 2:10–15) To je pouk za samske kristjane. Med dvorjenjem bodita previdna, zato da bo vajin odnos ostal neomadeževan. Ogibajta se samotnih krajev. Čisti izrazi naklonjenosti so morda povsem primerni, toda skrbno se ogibajta okoliščin, ki bi vaju zapeljale v skušnjavo.

17., 18. Kako ti je koristilo pregledovanje Visoke pesmi?

¹⁷ Kristjana v zakonsko zvezo običajno stopita polna ljubezni in naklonjenosti drug do drugega. Zakonsko zvezo je ustanovil Jehova in je trajna. Zato je pomembno, da si par prizadeva razpihovati ogenj medsebojne ljubezni in ohranjati vzdušje, v katerem bo ljubezen lahko rasla. (Mar. 10:6–9)

¹⁸ Če iščeš zakonskega partnerja, želiš najti nekoga, ki ga boš lahko resnično ljubil in potem to ljubezen gojil, da bo vse močnejša in ne bo nikoli ugasnila. Takšna ljubezen je opisana v Visoki pesmi. Da bi le izkusil pravo ljubezen oziroma »Jahov plamen«, pa naj si zakonskega partnerja še iščeš ali pa si že poročen! (Vis. p. 8:6)