1. Zakaj bi se morali truditi, da bi bil naš odnos z Jehovom močan?

ALI si posvečen in krščen Jehovov služabnik? Če si, potem imaš z Bogom tesen odnos, in to je nekaj zelo dragocenega. Vendar ta odnos ogrožata Satanov svet in naše nepopolno telo. S tem se moramo spoprijemati vsi kristjani. Zato bi se morali truditi, da bi bil naš odnos z Jehovom kar se da močan.

2. a) Iz česa je glede na neko definicijo razviden odnos med dvema posameznikoma? (Glej podčrtno opombo.) b) Kako lahko krepimo svoj odnos z Jehovom?

² Kako resničen je zate Jehova? Ali imaš občutek, da je tvoj prijatelj? Ali bi svoj odnos z njim rad še okrepil? V Jakobu 4:8 najdeš nasvet, kako lahko to storiš: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« Kot lahko vidiš, gre tu za  dvosmerni proces. * Ko mi naredimo korak proti Bogu, tudi on naredi korak proti nam. In če tako korakamo naprej, nam Jehova postaja vedno bolj resničen. Z njim pridemo v tako tesen odnos, da čutimo enako kakor Jezus, ki je dejal: »Ta, ki me je poslal, je resničen, in [. . .] jaz ga poznam.« (Jan. 7:28, 29) Kaj konkretno pa bi lahko naredili, da bi se še bolj zbližali z Jehovom?

3. Kako lahko komuniciramo z Jehovom?

³ Za to, da bi se lahko zbližali z Bogom, je bistvena redna komunikacija. Kako pa lahko komuniciraš z Bogom? Pomisli na primer, kako komuniciraš s prijateljem, ki živi daleč stran. Verjetno si kar pogosto pišeta in se pogovarjata po telefonu. Ti govoriš Jehovu, ko k njemu pogosto moliš. (Beri Psalm 142:2.) Jehova pa govori tebi, ko redno bereš njegovo napisano Besedo in o prebranem poglobljeno premišljuješ. (Beri Izaija 30:20, 21.) Poglejmo si sedaj, kako ta dvosmerna komunikacija utrjuje naš odnos z Jehovom in nam pomaga, da nam on postane še resničnejši.

4., 5. Kako ti Jehova govori po svoji napisani Besedi? Povej primer.

⁴ Nedvomno se strinjaš, da je v Svetem pismu zapisano Božje sporočilo za vse človeštvo. Toda ali ta knjiga sporoča tudi to, kako se lahko ti kot posameznik še bolj zbližaš z Jehovom? Seveda! Kako pa lahko to storiš? Medtem ko redno bereš in preučuješ Sveto pismo, bodi pozoren na to, kaj čutiš glede tega, kar v njem piše, in razmišljaj o tem, kako bi lahko to uporabil v svojem življenju. Tako dovoliš Jehovu, da ti govori po svoji Besedi. Zaradi tega bo tvoj odnos z njim postal še tesnejši. (Heb. 4:12; Jak. 1:23–25)

⁵ Kako se na primer počutiš, ko prebereš Jezusove besede »Nehajte si kopičiti zaklade na zemlji«? Če meniš, da se že osredinjaš na delo v prid Kraljestva, potem čutiš, da je Jehova zadovoljen s tabo. Če pa po drugi strani vidiš, da bi moral poenostaviti svoje življenje in se bolj osrediniti na delo v prid Kraljestva, te Jehova skuša opozoriti na to, kaj bi  moral storiti, da bi se lahko z njim še bolj zbližal. (Mat. 6:19, 20)

6., 7. a) Kako preučevanje Svetega pisma vpliva na našo ljubezen do Jehova in na njegovo ljubezen do nas? b) S katerim ciljem v mislih bi morali preučevati?

⁶ Preučevanje Svetega pisma nam ne pomaga le odkriti področij, na katerih bi lahko duhovno še napredovali. Pomaga nam tudi še bolj ceniti Jehovovo čudovito osebnost in ravnanje, kar prispeva k temu, da ga imamo še bolj radi. In bolj ko imamo Boga radi, bolj ima on rad nas, s tem pa se krepi naš odnos z njim. (Beri 1. Korinčanom 8:3.)

⁷ Da bi se lahko zbližali z Jehovom, je zelo pomembno preučevati s pravim ciljem v mislih. V Janezu 17:3 piše: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« Potemtakem ne bi smel biti naš cilj zgolj pridobivanje spoznanja, temveč predvsem to, da bi Jehova bolje spoznali kot osebo. (Beri 2. Mojzesova 33:13; Ps. 25:4.)

8. a) Kaj bi nas lahko vznemirjalo glede tega, kako je Jehova ravnal s kraljem Azarijem, kot je to opisano v 2. kraljev 15:1–5? b) Zakaj nam to, da dobro poznamo Jehova, pomaga, da ne dvomimo o njegovem ravnanju?

⁸ Ko Jehova bolje spoznamo, nismo pretirano vznemirjeni, če nam med branjem nekaterih svetopisemskih pripovedi ni jasno, zakaj je ravnal tako, kot je. Kaj si denimo misliš o tem, kako je Jehova ravnal z judovskim kraljem Azarijem? (2. kra. 15:1–5) Bodi pozoren, da je Azarija delal »to, kar je prav v Jehovovih očeh«, medtem ko je ljudstvo na »višavah še vedno darovalo žrtve in zažigalo daritve«. Vendar je Jehova »udaril kralja z gobavostjo« in takšen je ostal vse do smrti. Zakaj je Jehova to storil? Pripoved tega ne omenja. Ali bi se zaradi tega morali vznemirjati oziroma se spraševati, ali je Jehova Azarija upravičeno kaznoval? Nikakor, če le dobro poznamo Jehova, saj potem vemo, da on vedno primerno kaznuje. (Jer. 30:11) Zato smo lahko kljub temu, da iz pripovedi ne izvemo, zakaj je Jehova ravnal z Azarijem tako, kot je, prepričani, da ga je kaznoval pravično.

9. Katere podrobnosti nam pomagajo razumeti, zakaj je Jehova udaril Azarija z gobavostjo?

⁹ Vendar pa so nekatere podrobnosti glede Azarija zapisane še drugje v Svetem pismu. Kralj Azarija je poznan tudi po imenu Uzija. (2. kra. 15:7, 32) Iz vzporednega poročila, ki je zapisano v 2. kroniški 26:3–5, 16–21, izvemo, da je Uzija nekaj časa delal to, kar je prav v Jehovovih očeh, vendar se je kasneje »njegovo srce prevzelo in mu nakopalo pogubo«. Uzija je bil tako predrzen, da je hotel storiti nekaj, kar so smeli samo duhovniki. Po robu se mu je postavilo 81 duhovnikov in mu skušalo dopovedati, da ne ravna prav. Kako se je Uzija odzval? Na duhovnike »se je razsrdil« in s tem pokazal, kako zelo ošaben je postal. Nič čudnega, da ga je Jehova udaril z gobavostjo!

10. Zakaj ne potrebujemo pojasnil za vsako Jehovovo ravnanje in kaj bo okrepilo naše prepričanje, da Jehova vedno ravna prav?

¹⁰ Vendar pazimo, da ne bi zgrešili bistva. Denimo, da v Božji Besedi ne bi bilo dodatnih podrobnosti o Azariju, podobno kot to opazimo pri drugih krajših svetopisemskih pripovedih. Ali bi takrat dvomil o Božji pravičnosti? Ali pa bi sklenil, da je v Svetem pismu dovolj informacij, zaradi katerih smo  lahko prepričani, da Jehova vedno ravna prav in da je pravzaprav on določil merilo za to, kaj je prav in kaj ni? (5. Mojz. 32:4) Bolj ko bomo spoznali Jehovovo osebnost, bolj ga bomo imeli radi in bolj mu bomo zaupali. Potem ne bomo za vsako njegovo ravnanje potrebovali pojasnil. Lahko si prepričan o naslednjem: bolj ko si boš prizadeval preučevati Božjo Besedo in o njej poglobljeno premišljevati, bolj boš razumel Jehovova dejanja. (Ps. 77:12, 13) Jehova bo zate še resničnejši, tvoj odnos z njim pa tesnejši.

11.–13. Zakaj si lahko prepričan, da Jehova posluša molitve? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ Ko molimo, se zbližujemo z Jehovom. Hvalimo ga, se mu zahvaljujemo in iščemo njegovo vodstvo. (Ps. 32:8) Toda da bi z njim imel tesen odnos, moraš biti prepričan, da posluša molitve.

¹² Nekateri ljudje so prepričani, da molitev koristi le v psihološkem smislu. Če misliš, da je bila tvoja molitev uslišana, je to po njihovem zgolj zato, ker si svoje misli ubesedil, prepoznal težavo in jo po skrbnem razmisleku rešil. Res je to ena od koristi molitve. Toda zakaj si lahko prepričan, da Jehova tvoje iskrene molitve v resnici posluša?

¹³ Razmisli o naslednjem: Jezus je prej, preden je prišel na zemljo, neposredno videl Jehova odgovarjati na molitve njegovih človeških služabnikov. Ko je deloval na zemlji, je svojemu Očetu v nebesih v molitvah razkrival svoje občutke. Ali bi to delal – in za to nekoč porabil celo vso noč – če bi mislil, da ga Jehova sploh ne posluša? (Luk. 6:12; 22:40–46) Ali bi svoje učence učil moliti, če bi mislil, da je molitev zgolj psihološka opora? Očitno je vedel, da je molitev res pogovor z Jehovom. Ob neki priložnosti je rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, da si me uslišal. Vem, da me vedno uslišiš.« Tudi mi smo lahko prepričani, da Jehova posluša molitve. (Jan. 11:41, 42; Ps. 65:2)

14., 15. a) Kako nam koristi, če smo v molitvah določni? b) Kako so neki sestri molitve pomagale, da se je še bolj zbližala z Jehovom?

 ¹⁴ Če si v svojih molitvah določen, še jasneje vidiš Jehovove odgovore, pa čeprav morda niso vedno očitni. Ko ti bo Jehova na molitve odgovoril, bo zate postal še resničnejši. In ne le to, bolj ko mu boš zaupal svoje najgloblje skrbi, bolj blizu ti bo.

¹⁵ Poglejmo si, kaj je doživela Kathy. * V oznanjevanju ni uživala, čeprav je redno oznanjevala. Takole pravi: »Oznanjevanje mi ni bilo všeč. Prav zares mi ni bilo všeč. Ko sem se upokojila, me je neki starešina spodbudil, naj postanem redna pionirka – dal mi je celo prošnjo. Odločila sem se, da bom pionirala, obenem pa sem začela Jehova vsak dan prositi, naj mi pomaga vzljubiti oznanjevanje.« Ali je Jehova odgovoril na njene molitve? Povedala je: »Sedaj pioniram že tretje leto. Ker oznanjujem več časa in se učim od drugih sester, vedno boljše oznanjujem. Danes mi oznanjevanje ni le všeč, ampak ga imam zelo rada. In ne le to, moj odnos z Jehovom je veliko tesnejši, kot je bil prej.« Kathy so molitve zares pomagale, da se je še bolj zbližala z Jehovom.

16., 17. a) Kaj moramo delati, da bo naš odnos z Jehovom vse močnejši? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁶ Z Jehovom se zbližujemo vse življenje. Moramo se mu bližati, če želimo, da se nam on približa. Zato z njim še naprej redno komunicirajmo, s tem da preučujemo Sveto pismo in molimo. Če bomo to delali, bomo zaradi vse močnejšega odnosa z Jehovom lažje zdržali v preizkušnjah.

¹⁷ Toda včasih naše osebne težave nočejo in nočejo miniti kljub našim gorečim molitvam. V takšnih trenutkih se nam lahko omaja zaupanje v Jehova. Morda se začnemo spraševati, ali Jehova res posluša naše molitve oziroma ali smo res njegovi prijatelji. Kaj lahko storiš, če te začnejo obhajati takšni občutki? Na to bo odgovoril naslednji članek.