1. Katera je Božja prevladujoča lastnost in kaj čutiš do Boga, ker to veš?

V JEHOVOVI navdihnjeni Besedi, Bibliji, piše: »Bog je ljubezen.« To ne pomeni le, da je ljubezen ena od njegovih številnih občudovanja vrednih lastnosti, temveč da on »je ljubezen«. (1. Jan. 4:8) To je njegova prevladujoča in najpomembnejša lastnost. Za Jehova ne rečemo le, da ljubi, ampak da je poosebljena ljubezen. Kako čudovito je vedeti, da je Stvarnik vesolja in vseh živih bitij Bog ljubezni! Ta lastnost ga vodi pri vsem, kar dela.

2. O čem smo lahko prepričani, ker nas ima Bog rad? (Glej sliko pri naslovu.)

² Ker je Bog svojim stvarjenjem iz srca naklonjen, smo lahko prepričani, da bo svoj namen s človeško družino izpolnil na najboljši možni način in da bo to kar najbolj koristilo vsem, ki se podrejajo njegovi oblasti. Jehova je na primer iz ljubezni »določil [. . .] dan, v katerem se je namenil pravično soditi vsemu obljudenemu svetu po možu, ki ga je za to postavil«, po Jezusu Kristusu. (Apd. 17:31) O tem, ali se bo to  zgodilo, ni nobenega dvoma. Za ljudi, ki so prav naravnani in poslušni, bo sodba ugodna, zato jih čaka večna prihodnost, polna blagoslovov.

3. Kakšno bi bilo naše življenje, če nas Bog ne bi imel rad?

³ Pomisli, kakšno bi bilo naše življenje v prihodnosti, če nas Bog ne bi imel rad. Samo ozrimo se v strašno zgodovino tega sveta z njegovimi človeškimi vladarji, na katere je vplival neljubeč in sovražno nastrojen bog, Satan Hudič. (2. Kor. 4:4; 1. Jan. 5:19; beri Razodetje 12:9, 12.) Iz tega vidimo, kako obupna bi bila naša prihodnost, če nas Bog ne bi imel rad.

4. Zakaj je Jehova dopustil Satanu in ljudem, da so se uprli njegovi pravični oblasti?

⁴ Hudič se je uprl Jehovovi oblasti in prepričal še prva človeka, da sta storila enako. Podvomil je o tem, da ima Bog pravico do vrhovne oblasti in da vlada pravično. Pravzaprav je trdil, da bi bila njegova vlada boljša od Stvarnikove. (1. Mojz. 3:1–5) Jehova mu je sicer dovolil, da dokaže svojo trditev, vendar mu je za to dal na voljo omejen čas. Jehova je zaradi svoje velike modrosti dopustil dovolj časa, da bi se jasno videlo, da ni ustrezna nobena druga vlada, razen njegove. Klavrno spričevalo zgodovine človeštva pokaže, da niti ljudje niti Satan niso sposobni biti dobri vladarji.

5. Kaj jasno pokaže zgodovina človeštva?

⁵ Samo v zadnjih sto letih je v vojnah umrlo več kot 100 milijonov ljudi. In razmere v svetu se še vedno slabšajo. Ravno to je bilo v Božji Besedi napovedano, saj v njej piše, da bodo v »zadnjih dneh« te stvarnosti »hudobneži in sleparji [. . .] napredovali v slabem«. (2. Tim. 3:1, 13) Zgodovina brez kančka dvoma pričuje o resničnosti naslednjih besed iz Svetega pisma: »Dobro vem, o Jehova, da človek nima oblasti nad svojo potjo. Ni mu dana oblast, da usmerja svoje korake.« (Jer. 10:23) Tako je, Jehova ljudi ni ustvaril s sposobnostjo oziroma pravico, da bi neodvisno od njega usmerjali svoje življenje.

6. Zakaj je Bog začasno dopustil hudobijo?

⁶ Bog hudobije ni začasno dopustil zgolj zato, da bi se pokazalo, kako neuspešna je človeška vlada, temveč je ta njegova odločitev imela še en dolgoročni namen – za vse večne čase naj bi se dokazalo, da je lahko uspešna samo Božja vlada. Če bo potem, ko bo Jehova odstranil hudobijo in tiste, ki jo povzročajo, še kdo kdaj postavil pod vprašaj njegov ljubeči način vladanja, tega spornega vprašanja ne bo več treba znova reševati. Jehova bo takšne upornike na podlagi tega, kar se je dogajalo v človeški zgodovini, lahko povsem upravičeno takoj odstranil in tako ne bo dovolil, da bi se hudobija zopet pojavila.

7., 8. Kako je Jehova med drugim pokazal svojo veliko ljubezen?

⁷ Jehova svojo veliko ljubezen kaže na mnogo načinov. Ozrimo se na primer v veličastno vesolje. V njem je na milijarde galaksij, v vsaki od teh pa je še na milijarde zvezd in planetov. Ena od zvezd v naši galaksiji Rimski cesti je Sonce. Brez njega na Zemlji ne bi mogla obstajati nobena od premnogih oblik življenja. Vse te stvaritve pričajo o Jehovovi božanskosti in o njegovih lastnostih, denimo  o moči, modrosti in ljubezni. Da, Božje »nevidne lastnosti, tudi njegova večna moč in božanskost, so namreč jasno razvidne od ustvaritve sveta naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil«. (Rim. 1:20)

⁸ Jehova je ustvaril Zemljo tako, da je še posebej primerna za življenje. Vse na njej je ustvaril v prid živali in ljudi. Prva človeka je postavil v prelep raj in jima dal popoln um in telo, zaradi česar bi lahko živela večno. (Beri Razodetje 4:11.) Poleg tega »daje hrano vsem živim bitjem, ker vekomaj traja njegova srčna dobrotljivost«. (Ps. 136:25)

9. Kaj poleg ljubezni Jehova včasih čuti in zakaj?

⁹ Resda je Jehova Bog ljubezni, vendar tudi sovraži to, kar je slabo. V Psalmu 5:4–6 na primer glede njega piše: »Ti [. . .] nisi Bog, ki bi užival v hudobnosti [. . .]. Vse, ki delajo húdo, sovražiš.« V nadaljevanju še piše: »Človek, ki preliva kri in vara, se Jehovu gnusi.«

10., 11. a) Kako bo Jehova opravil s hudobnimi ljudmi? b) Kako bo Jehova nagradil tiste, ki ljubijo pravičnost?

¹⁰ Ker je Jehova Bog ljubezni in sovraži hudobijo, bo zemljo in vesolje očistil zla. To bo storil takrat, ko bo sporno vprašanje glede njegovega vladanja rešeno tako, da bo on zadovoljen. Božja Beseda obljublja: »Hudodelci bodo iztrebljeni, tisti pa, ki opirajo svoje upanje na Jehova, bodo podedovali zemljo. Samo še malo, in hudobneža ne bo več. [. . .] Z Jehovovimi sovražniki bo kakor s sijajem pašnikov. Doletel jih bo konec, v dimu bodo končali.« (Ps. 37:9, 10, 20)

¹¹ Po drugi strani pa Božja Beseda tudi obljublja: »Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej.« (Ps. 37:29) Takšni ljudje bodo »uživali obilje miru«. (Ps. 37:11) Do tega bo prišlo, ker naš ljubeči Bog vedno spelje stvari v kar največjo korist svojih zvestih služabnikov. V Svetem pismu piše: »Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Raz. 21:4) Vse tiste, ki zares cenimo ljubečega Boga Jehova in se podrejamo njegovi oblasti, čaka resnično čudovita prihodnost!

12. Za koga lahko rečemo, da je brezgrajen?

¹² V Jehovovi Besedi lahko beremo naslednje: »Glej brezgrajnega, opazuj poštenega, kajti prihodnost takšnega človeka bo polna miru. Prestopniki pa bodo vsi pokončani, prihodnost hudobnežev bo izbrisana.« (Ps. 37:37, 38) Brezgrajni so tisti, ki spoznavajo Jehova in njegovega Sina in poslušno izpolnjujejo Božjo voljo. (Beri Janez 17:3.) Takšni resno jemljejo besede iz 1. Janezovega 2:17, kjer piše: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« Svet se bliža koncu, zato je nujno, da upoštevamo naslednje besede: »Opiraj svoje upanje na Jehova, hodi po njegovi poti.« (Ps. 37:34)

13. Kaj je Jehova v svoji veliki ljubezni priskrbel grešnikom?

¹³ Čeprav smo nepopolni, lahko hodimo po Jehovovi poti. Poleg tega nam je Jehova v svoji veliki ljubezni priskrbel nekaj, zaradi česar lahko z njim spletemo tesno prijateljstvo. Po Jezusu Kristusu je priskrbel odkupno žrtev in tako poslušnim ljudem omogočil, da se  osvobodijo greha in smrti, ki smo ju podedovali po Adamu. (Beri Rimljanom 5:12; 6:23.) Jehova je svojemu edinorojenemu Sinu, ki mu je bil že v nebesih zvest dolge veke, povsem zaupal. Našega ljubečega Očeta je prav gotovo zelo bolelo, ko je videl, kako grdo so na zemlji ravnali z Jezusom. Toda Jezus se je zvesto podrejal Božji vrhovni oblasti in dokazal, da lahko popoln človek tudi v najtežjih okoliščinah ostane zvestovdan Jehovu.

14., 15. Kaj je Jezusova smrt omogočila človeštvu?

¹⁴ Jezus je tudi v najhujših preizkušnjah ostal značajen in je podpiral Jehovovo vrhovno oblast. Svojemu Očetu je ostal zvest do smrti. Kako zelo hvaležni bi mu morali biti, da je s svojo smrtjo tudi plačal odkupnino za človeštvo in odprl pot do večnega življenja v Božjem obljubljenem novem svetu! Apostol Pavel je pokazal, kako zelo ljubeče je bilo to Jehovovo in Jezusovo dejanje, ko je rekel: »Kristus je, ko smo bili mi še šibki, ob za to določenem času umrl za brezbožne ljudi. Težko bi namreč kdo umrl za pravičnega, morda bi se opogumil in umrl za dobrega človeka. Toda Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.«  (Rim. 5:6–8) Apostol Janez je napisal: »Božja ljubezen se je na nas razodela s tem, da je Bog svojega edinorojenega Sina odposlal v svet, da bi po njem lahko dobili življenje. Ta ljubezen ni v tem, da bi bili mi ljubili Boga, temveč v tem, da je on ljubil nas in je odposlal svojega Sina kot spravno žrtev za naše grehe.« (1. Jan. 4:9, 10)

¹⁵ Jezus je o Božji ljubezni do človeštva povedal naslednje: »Bog je [. . .] svet [človeštvo, ki izpolnjuje pogoje za odkup] tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« (Jan. 3:16) Bog ima ljudi tako zelo rad, da jim ne odreka dobrega, ne glede na ceno, ki jo mora za to plačati. Njegova ljubezen je večna. Vedno se bomo lahko zanesli na to, da nas ima rad. »Prepričan sem,« je napisal Pavel, »da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne vlade, ne sedanje reči, ne prihodnje reči, ne sile, ne višina, ne globina, niti kar koli drugega, kar je bilo ustvarjeno, ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rim. 8:38, 39)

16. Kaj je Mesijansko kraljestvo in koga je Jehova postavil za vladarja tega Kraljestva?

¹⁶ Božjo ljubezen do človeštva dokazuje tudi Božja vlada oziroma Mesijansko kraljestvo. Kako pa? Jehova je to vlado že zaupal svojemu Sinu, ki ljubi človeštvo in je odlično usposobljen za vladarja. (Preg. 8:31) Z Jezusom bo v nebesih kraljevalo tudi 144.000 posameznikov. Vsak od njih ob vstajenju prinese s seboj izkušnje, ki si jih je pridobil v življenju na zemlji. (Raz. 14:1) Kraljestvo je bilo glavna tema Jezusovega poučevanja. Svoje učence je učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Mat. 6:9, 10) Izpolnitev takšnih molitev bo poslušnemu človeštvu prinesla izjemne blagoslove!

17. Kako se Jezus razlikuje od grešnih človeških vladarjev?

¹⁷ Med Jezusovo ljubečo nebeško vlado in človeškimi vladami, ki so v vojnah pahnile v smrt na milijone ljudi, je velikanska razlika! Jezus zares skrbi za svoje podložnike in posnema Božje čudovite lastnosti, še zlasti ljubezen. (Raz. 7:10, 16, 17) »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni,« je rekel Jezus, »in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam. Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Mat. 11:28–30) Ali ni to ljubeče zagotovilo?

18. a) Kaj se dogaja od leta 1914, ko je bilo ustanovljeno Božje kraljestvo? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁸ Svetopisemske prerokbe kažejo na to, da je bilo Božje nebeško kraljestvo ustanovljeno leta 1914, ko se je začela Kristusova navzočnost. Od takrat Bog zbira še zadnje izmed tistih, ki bodo z Jezusom kraljevali v nebesih, kasneje pa je začel zbirati še »veliko množico« ljudi, ki bodo preživeli konec te stvarnosti in vstopili v novi svet. (Raz. 7:9, 13, 14) Kako velika je ta množica danes? Kaj Bog zahteva od tistih, ki jo sestavljajo? Na ti vprašanji bo odgovoril naslednji članek.