1.–3. a) Zakaj lahko rečemo, da so Božje misli, komunikacija in jezik daleč višji od človekovih? b) Kaj si bomo pogledali v tem članku?

VEČNI Bog je ustvaril razumna bitja, zato da bi z njimi delil življenje in srečo. (Ps. 36:9; 1. Tim. 1:11) Božjega prvega sodelavca je apostol Janez imenoval »Beseda« in »začetek Božjega stvarstva«. (Jan. 1:1; Raz. 3:14) Bog Jehova je temu prvorojenemu Sinu zaupal svoje misli in občutke. (Jan. 1:14, 17; Kol. 1:15) Apostol Pavel je govoril o »angelskih jezikih« – o obliki komunikacije, ki jo uporabljajo duhovna bitja v nebesih in je višja od tiste, ki jo uporabljamo ljudje. (1. Kor. 13:1)

² Jehova do potankosti pozna na milijarde svojih razumnih stvarjenj na zemlji in v nebesih. K njemu vsak trenutek v mnogih jezikih molijo številni posamezniki. Jehova vsem tem molitvam prisluhne, hkrati pa še komunicira s svojimi nebeškimi stvarjenji in jim daje napotke. Očitno so njegove misli, komunikacija in jezik daleč višji od človekovih. (Beri Izaija 55:8, 9.) Da bi torej ljudje lahko razumeli njegove misli, mora pri komunikaciji z njimi uporabljati preprost jezik.

³ V nadaljevanju bomo izvedeli, kako je naš vsemodri Bog skozi zgodovino skrbel za razumljivo komunikacijo z ljudmi. Spoznali bomo tudi, kako svojo komunikacijo z ljudmi prilagaja potrebam in okoliščinam.

4. a) V katerem jeziku je Jehova komuniciral z Mojzesom, Samuelom in Davidom? b) Kaj je zapisano v Svetem pismu?

⁴ Ko se je Jehova pogovarjal z Adamom v edenskem vrtu, je govoril v jeziku, ki ga je dal ljudem. Verjetno je to bila stara hebrejščina. Kasneje je svoje misli sporočal hebrejsko govorečim biblijskim piscem, kot so bili Mojzes, Samuel in David, oni pa so jih zapisali s svojimi besedami in v svojem slogu. Nekatere njegove misli pa so pisali po njegovem nareku. Pisali so tudi pripovedi o tem, kako je Bog ravnal s svojim ljudstvom, o veri in ljubezni njegovih služabnikov ter o njihovih napakah in nezvestobi. Vse te informacije zelo koristijo nam danes. (Rim. 15:4)

5. Ali je Jehova zahteval od svojega ljudstva, da uporablja le hebrejščino? Pojasni.

⁵ Ko so se okoliščine spremenile, Bog z ljudmi ni več komuniciral samo v hebrejščini. Potem ko so se Izraelci vrnili iz babilonskega pregnanstva, so nekateri izmed njih pri vsakdanjih pogovorih uporabljali aramejščino. Jehova je morda ravno zato, ker je vedel, da bo do tega prišlo, navdihnil preroka Daniela in Jeremija ter duhovnika Ezra, da so nekatere dele svojih knjig napisali v aramejščini. *

6. Zakaj in kako so Hebrejske spise prevedli v grščino?

⁶ Kasneje, ko je Aleksander Veliki osvojil večino staroveškega sveta, je mednarodni jezik postala skupna grščina oziroma grščina koiné. Ker so ta jezik začeli govoriti mnogi Judje, je čez čas nastal grški prevod Hebrejskih spisov. Pri tem prevodu, ki je postal znan kot Septuaginta, naj bi sodelovalo 72 prevajalcev. To je bil prvi in eden od najpomembnejših prevodov Božje Besede. * Ker je bil plod toliko prevajalcev, je v njem opaziti različne načine prevajanja, od dobesednega do precej svobodnega. Vseeno pa je med grško govorečimi Judi in pozneje kristjani Septuaginta veljala za Božjo Besedo.

7. V katerih jezikih je Jezus verjetno poučeval svoje učence?

⁷ Ko je Božji prvorojeni Sin prišel na zemljo, je verjetno govoril in učil v jeziku, ki mu Biblija pravi hebrejščina. (Jan. 19:20; 20:16; Apd. 26:14) Na hebrejščino, ki so jo govorili v prvem stoletju, je vplivala aramejščina, zato je Jezus morda uporabljal tudi aramejske besede. Poznal pa je tudi staro hebrejščino iz časa Mojzesa in prerokov, v kateri so bili napisani spisi, ki so jih vsak teden brali v sinagogah. (Luk. 4:17–19; 24:44, 45; Apd. 15:21) Poleg tega so v Izraelu govorili še grščino in latinščino. Sveto pismo nam nič ne pove o tem, ali je Jezus govoril tudi ta jezika.

8., 9. Zakaj so bile nekatere svetopisemske knjige napisane v grščini in kaj nam to pove o Jehovu?

⁸ Jezusovi prvi sledilci so govorili hebrejsko, po njegovi smrti pa so njegovi kasnejši učenci govorili druge jezike. (Beri Apostolska dela 6:1.) Ko se je krščanstvo širilo, je veliko kristjanov govorilo grško. Pravzaprav so se Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij, ki  vsebujejo navdihnjena poročila o tem, kar je učil in delal Jezus, širili v grščini. Potemtakem so mnogi učenci govorili grško, ne pa hebrejsko. * Pisma apostola Pavla in druge navdihnjene knjige so bile prav tako napisane v grščini.

⁹ Vredno je omeniti, da so pisci Krščanskih grških spisov navedke iz Hebrejskih spisov običajno jemali iz Septuaginte. Ti navedki, ki se včasih nekoliko razlikujejo od prvotne ubeseditve v hebrejščini, so sedaj del navdihnjenega Svetega pisma. Torej je delo nepopolnih prevajalcev postalo del navdihnjene Besede Boga, ki ne daje prednosti eni kulturi ali jeziku pred drugim. (Beri Apostolska dela 10:34.)

10. Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova komuniciral z ljudmi?

¹⁰ Iz tega kratkega pregleda, kako je Jehova komuniciral z ljudmi, smo se naučili, da se on prilagaja potrebam in okoliščinam. Od nas ne zahteva, da bi se naučili določenega jezika, zato da bi lahko spoznali njega in njegove namene. (Beri Zaharija 8:23; Razodetje 7:9, 10.) Pisce, ki so pisali Sveto pismo, je sicer navdihnil, vendar jim je dovolil, da so njegove misli napisali s svojimi besedami in v svojem slogu.

11. Zakaj Bogu ni težko komunicirati z ljudmi, čeprav govorijo različne jezike?

¹¹ Ali Bog zato, ker govorimo različne jezike in ker med prevodi Božje Besede obstajajo manjše razlike, težko komunicira z ljudmi? Ne. V Bibliji je na primer zapisanih le nekaj besed v jeziku, ki ga je govoril Jezus. (Mat. 27:46; Mar. 5:41; 7:34; 14:36) Toda Jehova je poskrbel, da so Jezusovo sporočilo prevedli v grščino in sčasoma še v druge jezike. Poleg tega se je Božja Beseda ohranila, ker so jo Judje in kristjani znova in znova prepisovali. Ti prepisi so bili zatem prevedeni še v veliko drugih jezikov. Janez Krizostom, ki je živel v četrtem in petem stoletju n. št., je dejal, da so bili Jezusovi nauki do njegovega časa prevedeni v sirske, egipčanske, indijske, perzijske, etiopske in še številne druge jezike.

12. Kako so skušali preprečiti širjenje Biblije?

¹² Ker je bilo Sveto pismo prevedeno v toliko jezikov, so bila prizadevanja ljudi, kot je bil denimo rimski cesar Dioklecijan, ki je leta 303 n. št. ukazal, da je treba vse izvode Božje Besede uničiti, jalova. Božja Beseda je bila skupaj s tistimi, ki so jo prevajali in razdeljevali, velikokrat tarča napada. V 16. stoletju je William Tyndale, ki si je zadal za cilj, da bo Biblijo prevedel iz hebrejščine in grščine  v angleščino, nekemu izobraženemu moškemu dejal: »Če me bo Bog ohranil pri življenju, bom v nekaj letih storil, da bo deček za plugom o Svetem pismu vedel več kakor vi.« Tyndale je moral iz Anglije zbežati na evropsko celino, da je lahko prevedel Sveto pismo in ga natisnil. Njegovi izvodi Biblije so kljub temu, da je duhovščina javno sežgala vse, ki jih je našla, začeli krožiti v velikem številu. Tyndale je nazadnje postal žrtev izdajstva. Ob kolu so ga zadavili in sežgali, toda njegova Biblija je živela naprej. Z njo so si veliko pomagali pri pripravi zelo razširjenega prevoda King James Version. (Beri 2. Timoteju 2:9.)

13. Kaj pokažejo raziskave staroveških rokopisov?

¹³ Res je, da so v nekaterih starejših ohranjenih prepisih Svetega pisma manjše napake in da so med prepisi malenkostne razlike. Vendar so biblijski učenjaki, ki so primerjali in temeljito preučili na tisoče fragmentov, rokopisov in starih prevodov, potrdili verodostojnost večine svetopisemskih vrstic. Tistih nekaj vrstic, o katerih si niso povsem na jasnem, pa ne vpliva na splošno sporočilo Svetega pisma. Na podlagi takšnih raziskav staroveških rokopisov so iskreni preučevalci Svetega pisma lahko povsem prepričani, da današnji izvodi te knjige vsebujejo besedilo, ki so ga prvotni pisci napisali po Jehovovem navdihnjenju. (Iza. 40:8) *

14. Kako razširjena je Biblija danes?

¹⁴ Jehova je kljub silovitemu nasprotovanju sovražnikov poskrbel, da je njegova Beseda najbolj prevajana knjiga v vsej človeški zgodovini. Celo danes, ko mnogi ljudje bolj malo verjamejo v Boga ali pa sploh ne, ostaja Sveto pismo najbolj prodajana knjiga in je deloma ali v celoti na voljo v več kot 2800 jezikih. Nobeno drugo literarno delo ni niti približno tako razširjeno ali dosegljivo. Nekateri prevodi niso tako jasni ali zanesljivi kakor drugi. Vseeno pa je iz skoraj vseh mogoče izvedeti osnovno svetopisemsko sporočilo o upanju in rešitvi.

15. a) Kako smo v sodobnem času premagovali jezikovne ovire? b) Zakaj je najbolj primerno, da duhovna hrana nastaja v angleščini?

¹⁵ Majhna skupina marljivih Preučevalcev Biblije, ki je bila na začetku prejšnjega stoletja izbrana za »zvestega in preudarnega sužnja«, je s »služabniki« večinoma komunicirala v angleščini. (Mat. 24:45) Ta »suženj« si še danes močno prizadeva, da bi bila duhovna hrana  na voljo v čim več jezikih – sedaj je na voljo že v več kot 700 jezikih. Podobno kakor grščina koiné v prvem stoletju je danes zelo primerna za prevajanje v druge jezike angleščina, saj jo po vsem svetu uporabljajo v poslovnem svetu in izobraževanju.

16., 17. a) Kaj je potrebovalo Božje ljudstvo? b) Kaj je zadovoljilo to potrebo? c) S katero željo je brat Knorr pospremil izid Prevoda novi svet leta 1950?

¹⁶ Sveto pismo je temelj duhovne hrane. Sredi 20. stoletja je bilo najbolj uporabljano Sveto pismo v angleščini prevod King James Version iz leta 1611. Vendar je bil jezik tega prevoda bolj ali manj zastarel. Poleg tega je zgolj nekaj vrstic vsebovalo Božje ime, medtem ko je v staroveških svetopisemskih rokopisih to ime zapisano več tisočkrat. V njem je bilo nekaj prevajalskih napak pa tudi nepristnih vrstic, ki jih ni najti v najstarejših rokopisih. Drugi angleški prevodi, ki so bili na voljo, so prav tako imeli pomanjkljivosti.

¹⁷ Zato smo potrebovali prevod, ki bi v sodobnem jeziku točno sporočal to, kar je zapisano v prvotnih spisih. Ustanovljen je bil odbor za pripravo Prevoda novi svet in v nekaj več kot desetih letih med letoma 1950 in 1960 je ta prevod izšel v šestih zvezkih. Ko je brat Nathan Knorr na zborovanju 2. avgusta 1950 objavil izid prvega zvezka, je dejal občinstvu: »Vse bolj potrebujemo prevod Svetega pisma v sodobnem jeziku, ki bo skladen z razodeto resnico, hkrati pa se pomensko ne bo razlikoval od prvotnih spisov, zaradi česar bomo resnico lahko še bolj razumeli. Potrebujemo prevod, ki bo današnjim bralcem tako razumljiv, kakor so bili prvotni spisi Kristusovih učencev razumljivi preprostim, običajnim in ponižnim bralcem tistega časa.« Želel je, da bi ta prevod v duhovnem smislu pomagal milijonom ljudi.

18. Kateri odločitvi sta pospešili prevajanje Svetega pisma?

¹⁸ Želja brata Knorra se je uresničila leta 1963, ko so Krščanski grški spisi – prevod novi svet izšli v šestih drugih jezikih, in sicer v francoščini, italijanščini, nemščini, nizozemščini, portugalščini in španščini. Leta 1989 je Vodstveni organ Jehovovih prič na svetovnem središču ustanovil poseben oddelek, da bi pospešil prevajanje Svetega pisma. Leta 2005 pa je odobril, da se Sveto pismo prevede v vse jezike, v katerih izhaja Stražni stolp. Zato je Prevod novi svet zdaj v celoti ali deloma na voljo v več kot 130 jezikih.

19. Kaj pomembnega se je zgodilo leta 2013 in o čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Sčasoma se je zaradi sprememb v angleškem jeziku pokazalo, da je treba angleško izdajo Prevoda novi svet posodobiti. Med koncem tedna 5. in 6. oktobra 2013 je 1,413.676 Jehovovih častilcev iz 31 dežel obiskalo 129. letno skupščino Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania ali pa spremljalo program po elektronski povezavi. Vsi so bili navdušeni, ko je član Vodstvenega organa objavil izid revidiranega angleškega Prevoda novi svet. Mnogi so bili ganjeni do solz, ko so iz rok rediteljev prejeli nove Biblije. Ko je govornik bral iz revidiranega prevoda, so navzoči ugotovili, da Božja Beseda še nikoli ni bila boljše prevedena v angleščino. V naslednjem članku bomo spoznali podrobnosti tega prevoda in to, kako se prevaja v druge jezike.