1., 2. Zakaj ogenj ustrezno ponazarja moč jezika?

V ZAČETKU oktobra 1871 je suho gozdnato pokrajino na severovzhodu zvezne države Wisconsin zajel požar, ki velja za najsmrtonosnejšega v zgodovini Združenih držav. Besneči ogenj in huda vročina sta vzela življenje več kot 1200 ljudi ter uničila okoli dve milijardi dreves. Ta ognjena katastrofa naj bi se začela zgolj z iskrami mimovozečih vlakov. Kako resnične so besede iz Jakoba 3:5, kjer piše: »Glejte, kako majhen ogenj je potreben, da zažge tako velik gozd!« Zakaj je biblijski pisec napisal te besede?

² Kaj je Jakob hotel povedati s to ponazoritvijo, izvemo iz 6. vrstice. Tam piše: »Jezik je tak ogenj.« Jezik predstavlja našo sposobnost komuniciranja. Naše govorjenje lahko podobno kakor ogenj povzroči veliko škode. V Bibliji celo piše, da sta v oblasti jezika »smrt in življenje«. (Preg. 18:21) Enako kakor ne bomo nehali uporabljati ognja samo zato, ker bi se bali, da bi lahko povzročil škodo, tudi ne bomo nehali govoriti samo zato, ker bi nas bilo strah, da bi rekli kaj napačnega. Ključ je v nadzoru. Če imamo ogenj pod nadzorom, si lahko na njem pripravimo hrano, se ogrejemo in si ponoči  svetimo. Če obvladujemo svoj jezik, lahko z njim slavimo Boga in koristimo drugim. (Ps. 19:14)

3. Katere tri vidike govorjenja bomo obravnavali?

³ Naša sposobnost komuniciranja je čudovito Božje darilo ne glede na to, ali svoje misli in občutke sporočamo z jezikom ali rokami. Kako lahko to darilo izkoristimo za to, da bi druge okrepili, ne pa potrli? (Beri Jakob 3:9, 10.) V nadaljevanju bomo spoznali tri pomembne vidike govorjenja: kdaj govoriti, kaj govoriti in kako govoriti.

4. Kdaj je »čas molčanja«?

⁴ Govorimo vsak dan, vendar nam tega ni treba početi ves čas. Pravzaprav v Bibliji piše, da je »čas molčanja«. (Prid. 3:7) Če molčimo takrat, ko drugi govorijo, je to znak spoštovanja. (Job 6:24) Če pazimo, da ne bi razkrivali zaupnih zadev, pokažemo obzirnost in preudarnost. (Preg. 20:19) Modro je, da svoj jezik brzdamo, tudi ko nas kdo izziva. (Ps. 4:4)

5. Kako lahko Jehovu pokažemo hvaležnost za sposobnost komuniciranja?

⁵ Po drugi strani pa v Svetem pismu piše, da je »čas govorjenja«. (Prid. 3:7) Če bi ti prijatelj dal lepo darilo, ga verjetno ne bi spravil kam, kjer ga nihče ne bi mogel videti. Iz hvaležnosti do prijatelja bi ga uporabljal. Svojo hvaležnost Jehovu pa pokažemo tako, da modro uporabljamo sposobnost komuniciranja, s katero nas je obdaril. K temu lahko na primer spada to, da drugim zaupamo svoje občutke, jim povemo, kaj potrebujemo, jih spodbujamo in tudi da slavimo Boga. (Ps. 51:15) Kako lahko ugotovimo, kdaj je najboljši čas za govorjenje?

6. Katera ponazoritev iz Svetega pisma pokaže, da je pomembno izbrati pravi čas za govorjenje?

⁶ Besede iz Pregovorov 25:11 pokažejo, kako pomembno je, da izberemo pravi čas za govorjenje. Tam piše: »Besede, izrečene ob pravem času, so kakor zlata jabolka, ki krasijo srebrne rezbarije.« Zlata jabolka so že sama po sebi lepa. Če pa jih postavimo pred srebrne rezbarije, so še toliko lepša. Podobno je z našim govorjenjem. Če skrbno izberemo pravi čas, so naše besede lahko še bolj privlačne in učinkovite. Kako lahko to storimo?

7., 8. Kako so naši bratje in sestre na Japonskem posnemali Jezusov zgled pri izbiri pravega časa za to, da ljudem spregovorijo o vstajenju?

⁷ Besede, ki jih mislimo izreči, so morda ravno tisto, kar sogovornik potrebuje, toda če jih ne izrečemo ob pravem času, mogoče ne bodo imele pravega učinka. (Beri Pregovori 15:23.) Marca 2011 je na primer vzhodno Japonsko prizadel potres in za njim še cunami, ki je izbrisal cela mesta. Življenje je izgubilo več kot 15.000 ljudi. Čeprav so posledice katastrofe občutili tudi naši soverniki, so izkoristili vsako priložnost za to, da so z Biblijo tolažili žalujoče. Toda mnogi tamkajšnji prebivalci so globoko verni budisti, zaradi česar zelo malo poznajo biblijske nauke ali pa jih sploh ne poznajo. Zato so naši bratje in sestre presodili, da z žalujočimi ne bi bilo ravno najboljše govoriti o vstajenju mrtvih takoj po cunamiju. Raje so se osredinili na njihove čustvene potrebe in jim iz Biblije pojasnili, zakaj takšne strašne reči doletijo nedolžne ljudi.

⁸ Jezus je vedel, kdaj ni dobro govoriti, vedel pa je tudi, kdaj je pravi čas  za govorjenje. (Jan. 18:33–37; 19:8–11) Svojim učencem je nekoč dejal: »Še veliko vam imam povedati, pa tega sedaj ne morete nositi.« (Jan. 16:12) Priče na vzhodu Japonske so posnemali Jezusov zgled. Dve leti in pol po cunamiju so sodelovali v svetovni akciji, v kateri so razdeljevali Kraljestveno vest št. 38 z naslovom »Ali je mogoče, da bi mrtvi spet živeli?«. Takrat je bilo več ljudi dojemljivih za tolažilno sporočilo o vstajenju in številni so radi vzeli zloženko. Med kulturami in verovanji so precejšnje razlike, zato moramo biti preudarni, ko se odločamo, kdaj bomo govorili.

9. V katerih okoliščinah bodo naše besede bolj učinkovite, če jih bomo izrekli ob pravem času?

⁹ Obstajajo torej okoliščine, v katerih moramo razmisliti, kdaj je pravi čas za govorjenje. Morda nas denimo kdo užali, pa čeprav ni mislil nič slabega. Modro bi bilo, da bi si vzeli čas in razmislili, ali je zadeva tako resna, da bi se morali pogovoriti z njim. In če bi to morali storiti, ne bi bilo pametno, da bi šli k njemu jezni, saj bi lahko rekli kaj nepremišljenega. (Beri Pregovori 15:28.) Podobno moramo biti preudarni, ko nameravamo o resnici govoriti sorodnikom, ki niso Priče. Želimo si, da bi spoznali Jehova, vendar moramo biti potrpežljivi in skrbno razmisliti, kaj bomo rekli. Če bomo to povedali še ob pravem času, bomo z resnico lažje segli v njihovo srce.

10. a) Zakaj bi morali skrbno izbirati prave besede? b) Povej primer škodljivega govorjenja.

¹⁰ Besede lahko ranijo ali pa zdravijo. (Beri Pregovori 12:18.) V Satanovem svetu ni nič neobičajnega, če ljudje z besedami drugim zadajajo bolečine. Zabavna industrija mnoge navede na to, da naostrijo svoj jezik kakor meč in da namerijo svoje puščice oziroma »grenke besede«. (Ps. 64:3) Kristjani se moramo ogibati takšnega škodljivega govorjenja. Primer »grenkih besed« je sarkazem oziroma jedke pripombe, s katerimi kdo koga ponižuje ali kritizira. Sarkastične besede so pogosto mišljene kot humor, vendar kristjani nikoli ne bi smeli spravljati v zadrego koga ali ga celo žaliti, četudi samo v šali. Sarkazem je ena od oblik žaljivega govorjenja, ki bi morala od nas izginiti. S humorjem sicer lahko začinimo svoje besede, vendar bi morali paziti, da se ne bi ujeli v zanko in skušali izvabiti smeh s pikrimi ali sarkastičnimi pripombami, s katerimi bi druge prizadeli ali ponižali. V Bibliji najdemo resen nasvet: »Naj iz vaših ust ne pride nobena gnila beseda, ampak le tista, ki je dobra za okrepitev, kadar je to treba, da bi poslušalcem podelila tisto, kar je zanje koristno.« (Efež. 4:29, 31)

11. Kakšno vlogo ima naše srce pri izbiri pravih besed?

¹¹ Jezus je rekel, da »usta [. . .] govorijo to, česar je srce polno«. (Mat. 12:34) Potemtakem se izbira primernih besed začne v srcu. Iz naših besed se običajno vidi, kaj v resnici čutimo do drugih. Če je naše srce polno ljubezni in sočutja, bo naše govorjenje najverjetneje pozitivno in spodbudno.

12. Kaj še nam lahko pomaga izbrati prave besede?

¹² Za to, da bi izbrali prave besede, se moramo tudi malo potruditi – potrebna sta premislek in dobra presoja. Tudi modri kralj Salomon, ki »si je prizadeval najti prijetne besede in točno zapisati besede resnice«, je »premišljeval [. . .] in temeljito preiskoval«. (Prid. 12:9, 10) Ali se ti velikokrat zgodi, da se  težko spomniš »prijetnih besed«? Če je tako, boš morda moral obogatiti svoj besednjak. Lahko si na primer pozoren na besede v Svetem pismu in naših krščanskih publikacijah. Razišči pomen izrazov, ki ti niso znani. In kar je še pomembnejše, nauči se uporabljati besede tako, da boš z njimi koristil drugim. Glede Jehova in njegovega prvorojenega Sina beremo: »Vrhovni gospod Jehova mi je dal jezik poučenih, da znam odgovoriti utrujenemu.« (Iza. 50:4) Če si vzamemo čas in dobro razmislimo, kaj bomo rekli, lažje najdemo prave besede. (Jak. 1:19) Lahko se vprašamo: »Ali bom s temi besedami res povedal to, kar želim? Kako bom z njimi vplival na sogovornika?«

13. Zakaj je pomembno, da so naše besede zlahka razumljive?

¹³ V Izraelu so s trobentanjem pozivali ljudstvo v taboru bodisi k temu, da se zbere, ali pa k temu, da se odpravi na pot. Poleg tega so z zvokom trobente pozivali vojake na boj. V Bibliji zvok trobente ustrezno ponazarja to, da bi morale biti naše besede zlahka razumljive. Nerazločen zvok trobente bi lahko pomenil katastrofo za vojsko. Podobno je z našim govorjenjem. Če govorimo nejasno oziroma po ovinkih, lahko sogovornika zmedemo ali zavedemo. Seveda pa bi morali paziti, da v svojem prizadevanju, da bi bili jasni in jedrnati, ne bi bili preveč direktni oziroma netaktni. (Beri 1. Korinčanom 14:8, 9.)

14. Povej primer, iz katerega se vidi, da je Jezus uporabljal lahko razumljive besede.

¹⁴ Jezus je znal odlično izbirati prave besede in nam s tem dal najboljši zgled. Vzemimo za primer njegov kratki, a učinkoviti govor, ki je zapisan v Mateju od 5. do 7. poglavja. Ni dolgovezil ali govoril dvoumno niti ni uporabljal ostrih besed ali takšnih, s katerimi bi druge prizadel. Ker je želel doseči srce svojih poslušalcev, se je izražal jasno in preprosto. Da bi jih denimo poučil, naj ne bodo vsak dan zaskrbljeni, kaj bodo jedli, je omenil, kako Jehova skrbi za ptice na nebu. Nato pa je poslušalce primerjal s pticami in jih vprašal: »Ali niste vi vredni več od njih?« (Mat. 6:26) S temi preprostimi in razumljivimi besedami je res ljubeče trkal na njihovo srce! Poglejmo si zdaj še tretji pomembni vidik našega govorjenja.

15. Zakaj morajo biti naše besede prijetne?

¹⁵ Ni pomembno le, kaj rečemo, ampak tudi, kako to rečemo. Ko je Jezus govoril v sinagogi v domačem Nazaretu, so se ljudje čudili »prijetnim besedam, ki so prihajale iz njegovih ust«. (Luk. 4:22) Prijetne besede se dotaknejo srca in zaradi njih naše govorjenje ni nič manj učinkovito. Ravno nasprotno, s takšnimi besedami smo lahko še bolj prepričljivi. (Preg. 25:15) Jezusovo prijetno izražanje posnemamo tako, da smo prijazni, vljudni in pozorni na občutke drugih. Ko je Jezus videl, kako so se ljudje potrudili, da so ga lahko prišli poslušat, so se mu zasmilili in »začel jih je učiti mnoge reči«. (Mar. 6:34) Iz njegovih ust celo takrat, ko so ga ljudje žalili, niso prišle grobe besede. (1. Pet. 2:23)

16., 17. a) Kako lahko posnemamo Jezusa, kadar se pogovarjamo z družinskimi člani in tesnimi prijatelji v občini? (Glej sliko pri naslovu.) b) Povej zgled, ki pokaže, kako koristne so prijetne besede.

¹⁶ Toda govoriti blago in taktno nam je morda težje, kadar se pogovarjamo s  kom, ki ga zelo dobro poznamo. Mogoče si takrat dovolimo govoriti zelo direktno. Morda smo takšni v pogovorih z družinskimi člani ali tesnimi prijatelji v občini. Ali je Jezus menil, da lahko s svojimi učenci, ker si je bil z njimi blizu, govori neprijazno? Niti najmanj! Ko so se njegovi učenci prepirali o tem, kdo med njimi je največji, jih je prijazno pokaral in jim dal otroka za zgled, da bi popravil njihovo mišljenje. (Mar. 9:33–37) Starešine lahko posnemajo Jezusa tako, da svetujejo »v duhu blagosti«. (Gal. 6:1)

¹⁷ Tudi če nam kdo reče kaj žaljivega, lahko s prijetnimi besedami dosežemo mnogo dobrega. (Preg. 15:1) Sin neke naše sestre samohranilke je na primer v najstniških letih živel dvojno življenje. Neka sestra je mami dobronamerno rekla: »Škoda, da ti je spodletelo pri vzgoji.« Mama je malo pomislila, nato pa odgovorila: »Res je, da stvari zdaj ne kažejo ravno najbolje, ampak njegove vzgoje še ni konec. O tem se bova pogovarjali po harmagedonu; takrat bodo stvari gotovo jasne.« Zaradi tega blagega odgovora sta sestri ostali v mirnih odnosih, koristil pa je tudi sinu, ki je vse skupaj slišal. Spoznal je, da mama nad njim ni obupala. To ga je spodbudilo, da je zapustil slabo družbo. Čez nekaj časa se je krstil in pozneje služil v Betelu. Naša beseda bi vedno morala biti »prijetna, začinjena s soljo«, pa naj smo v družbi naših bratov in sester, družinskih članov ali neznancev. (Kol. 4:6)

18. Kako lahko v govorjenju posnemamo Jezusa?

¹⁸ To, da lahko izražamo svoje misli in občutke, je res nekaj čudovitega. Zato le posnemajmo Jezusa, ki je izbral pravi čas za govorjenje, poiskal prave besede in si prizadeval, da bi bile prijetne. Tako bo naš jezik kakor zdravilo in bo prijeten Jehovu, ki nas je s sposobnostjo komuniciranja obdaril.