1., 2. Kaj se morda včasih sprašujemo in kateri svetopisemski primeri nam ob tem pridejo na misel?

ČE SI že kdaj bil resno bolan, si se verjetno spraševal: »Ali bom ozdravel?« Morda pa je bolan kdo iz tvoje družine ali prijatelj in se sprašuješ, ali bo okreval. Kadar smo bolni mi ali ljudje, ki jih imamo radi, so takšne skrbi povsem normalne. Podobno je v dneh prerokov Elija in Elizeja skrbelo tudi dva kralja. Kralj Ahazija, ki je bil sin Ahaba in Jezabele, je grdo padel. Zato je vprašal: »Ali bom ozdravel od te poškodbe?« Pozneje je sirski kralj Ben Hadad, ki je bil zelo bolan, vprašal: »Ali bom ozdravel od te bolezni?« (2. kra. 1:2; 8:7, 8)

² Glede sebe in tistih, ki jih imamo radi, seveda upamo na najboljše. Vseeno pa se mnogi, ki so bolni, sprašujejo, kaj bo storil Bog, da bi jim pomagal. V preteklosti je Bog včasih čudežno ozdravil ljudi in po prerokih celo obudil nekatere, ki so umrli. (1. kra. 17:17–24; 2. kra. 4:17–20, 32–35) Ali lahko pričakujemo, da bo kaj podobnega delal v našem času?

3.–5. Česa sta sposobna Bog in Jezus ter kateri vprašanji se nam zato postavljata?

³ Nobenega dvoma ni, da Bog lahko vpliva na zdravje ljudi. To potrjuje Biblija. Včasih je na primer z boleznijo kaznoval  posameznike, kot sta bila faraon v Abrahamovih dneh in pozneje Mojzesova sestra Mirjam. (1. Mojz. 12:17; 4. Mojz. 12:9, 10; 2. Sam. 24:15) Izraelce je posvaril, da bo nadnje privedel »vse [. . .] bolezni in nadloge, če bodo nezvesti«. (5. Mojz. 28:58–61) Po drugi strani pa je Jehova lahko preprečil bolezni. (2. Mojz. 23:25; 5. Mojz. 7:15) Poleg tega je lahko ljudi ozdravil. To je denimo storil Jobu, ki je bil tako zelo bolan, da si je želel umreti. (Job 2:7; 3:11–13; 42:10, 16)

⁴ Bog torej vsekakor ima moč ozdraviti bolne. Podobno je z njegovim Sinom. V Božji Besedi beremo, da je Jezus čudežno ozdravil gobavce, epileptike, slepe in paralizirane. (Beri Matej 4:23, 24; Jan. 9:1–7.) Res smo veseli, ko pomislimo, da je Jezus z ozdravljenji pokazal, kaj bo v večjem obsegu delal v novem svetu. Takrat »noben prebivalec ne bo rekel: ‚Bolan sem.‘« (Iza. 33:24)

⁵ Toda ali naj bi, če resno zbolimo, od Boga ali Jezusa že sedaj pričakovali čudežne ozdravitve? O čem naj bi razmislili, ko se odločamo glede zdravljenja?

6. Kaj vemo o »darovih ozdravljanja«, ki so jih imeli nekateri zgodnji kristjani?

⁶ Iz Svetega pisma vemo, da je Bog v prvem stoletju omogočil nekaterim maziljenim kristjanom, da so delali čudeže. (Apd. 3:2–7; 9:36–42) Med različnimi darovi duha so bili tudi »darovi ozdravljanja«. (1. Kor. 12:4–11) Vendar naj bi ti in drugi darovi, denimo govorjenje v drugih jezikih in prerokovanje, kmalu prenehali. (1. Kor. 13:8) Danes Bog teh darov nič več ne omogoča. Zato ne moremo pričakovati, da bo zdaj čudežno ozdravil nas ali naše bližnje.

7. Katero spodbudno zagotovilo je zapisano v Psalmu 41:3?

⁷ Vseeno pa lahko posnemamo prave častilce iz preteklosti, ki so pri Bogu iskali tolažbo, modrost in podporo, ko so bili bolni. Kralj David je napisal: »Srečen tisti, ki je pozoren do ubogega. V dnevu nesreče ga bo rešil Jehova. Jehova ga bo varoval in ohranil pri življenju.« (Ps. 41:1, 2) Seveda nihče v Davidovih dneh, ki je bil pozoren do ubogega, ni živel večno. Potemtakem David s temi navdihnjenimi besedami ni imel v mislih tega, da bi Bog takšnega posameznika čudežno ohranjal pri življenju, torej da bi živel večno. Hotel je samo reči, da bo Bog temu zvestovdanemu posamezniku pomagal. Kako pa? David je pojasnil: »Jehova ga bo podpiral na bolniški postelji. Med njegovo boleznijo boš zanj skrbel.« (Ps. 41:3) Posameznik, ki je bil pozoren do ubogega, je bil lahko prepričan, da se Jehova dobro zaveda njegovih mučnih okoliščin in tega, da mu zvesto služi. Poleg tega je telo, ki mu ga je dal Bog, imelo sposobnost okrevanja, zato je lahko ozdravel.

8. Kaj je David z besedami, ki so zapisane v Psalmu 41:4, prosil Jehova?

⁸ David je omenil tudi lastno izkušnjo: »Jaz pa sem rekel: ‚O Jehova, usmili se me. Ozdravi mojo dušo, kajti grešil sem proti tebi.‘« (Ps. 41:4) Morda je imel v mislih čas, ko ga je Absalom skušal zriniti s prestola, sam pa je bil bolan in zato nezmožen ukrepati. Vedel je, da mu je Bog odpustil greh z Batšebo, hkrati pa se je zavedal, da so problemi v družini, ki jih je sedaj imel, posledica tega greha. (2. Sam. 12:7–14) Kljub temu je bil prepričan, da ga bo Bog podpiral na bolniški postelji. Toda ali je David prosil Boga, naj  ga čudežno ozdravi in mu podaljša življenje?

9. a) V čem se Davidov primer razlikuje od Ezekijevega? b) Kaj je lahko David pričakoval od Jehova?

⁹ Leta zatem se je Bog odločil, da bo ozdravil kralja Ezekija, ki je »na smrt zbolel«. To je bil eden izmed redkih primerov, ko je Bog koga ozdravil. Ezekija je po ozdravitvi živel še 15 let. (2. kra. 20:1–6) Toda David od Boga ni pričakoval, naj ga čudežno ozdravi. Sobesedilo nakazuje, da ga je prosil, naj mu pomaga enako, kakor bi pomagal tistemu, ki je pozoren do ubogega. Pomagal bi mu na primer tako, da bi ga »podpiral na bolniški postelji«. Ker je Bog Davidu greh odpustil, ga je lahko ta prosil za tolažbo in podporo ter za to, da bi bilo njegovo telo sposobno okrevati. (Ps. 103:3) Mi lahko storimo enako.

10. Kaj lahko sklenemo na podlagi tega, kar vemo o Trofimu in Epafroditu?

¹⁰ Bog Davida ni čudežno ozdravil in mu podaljšal življenja in enako je bilo s Trofimom, enim od sodelavcev apostola Pavla. Vemo, da je Pavel včasih koga čudežno ozdravil. (Beri Apostolska dela 14:8–10.) To je na primer storil Publijevemu očetu, ki je »ležal v postelji z vročico in grižo«. Pavel je »zmolil, položil nanj roke in ga ozdravil«. (Apd. 28:8) Ni pa ravnal enako s Trofimom, ki je bil z njim na misijonarskem potovanju. (Apd. 20:3–5, 22; 21:29) Pavel Trofima ni ozdravil, ko je ta zbolel in ga zato ni več mogel spremljati na potovanju, ampak ga je pustil v Miletu, zato da se pozdravi. (2. Tim. 4:20) Nikjer tudi ne piše, da bi Pavel čudežno ozdravil svojega dobrega prijatelja Epafrodita, ki je »tako zbolel, da bi skoraj umrl«. (Fil. 2:25–27, 30)

11., 12. Zakaj je lahko Luka učinkovito pomagal Pavlu in kaj lahko rečemo o njegovi strokovni usposobljenosti?

¹¹ S Pavlom je potoval tudi »ljubljeni zdravnik Luka«, ki je napisal knjigo Apostolska dela. (Kol. 4:14; Apd. 16:10–12; 20:5, 6) Sklepamo lahko, da je Luka Pavlu in drugim, ki so potovali z njim, pomagal z zdravstvenimi nasveti in uslugami. Zakaj je to delal? Ker je med potovanjem zbolel celo Pavel. (Gal. 4:13) Lukova medicinska pomoč je bila v soglasju s tem, kar je rekel Jezus: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.« (Luk. 5:31)

¹² Biblija nič ne govori o tem, kje ali kdaj se je Luka izšolal za zdravnika. Nekateri domnevajo, da je Pavel kristjanom v Kolosah omenil, da je Luka zdravnik, zato ker so ga poznali. Vredno je omeniti, da je bila v bližnji Laodikeji zdravstvena šola. Kakor koli že, Luka ni bil človek, ki bi brez strokovnega znanja delil zdravstvene nasvete, ampak je dejansko bil zdravnik. To je razvidno iz medicinskih izrazov, ki jih je uporabljal v svojem evangeliju in v knjigi Apostolska dela, ter iz tega, da je pogosto omenjal Jezusova ozdravljenja.

13. Kako lahko pokažemo uravnovešenost, kadar nam kdo kaj svetuje glede zdravja?

¹³ Danes nima noben kristjan »darov ozdravljanja«, s katerimi bi nas lahko ozdravil. Toda nekateri sicer dobronamerni bratje in sestre dajejo zdravstvene nasvete, ne da bi jih kdo za to prosil. Seveda ni nič narobe, če nam kdo predlaga kaj čisto splošnega ali praktičnega. Takšen nasvet je dal tudi Pavel Timoteju, ko je ta morda zaradi  onesnažene vode imel težave z želodcem. * (Beri 1. Timoteju 5:23.) Vendar pa bi bilo nekaj povsem drugega, če bi sovernika skušali prepričati k uživanju nekaterih naravnih zelišč, zdravil ali k določeni dieti, ki morda ne bi bila učinkovita oziroma bi utegnila biti celo škodljiva. Včasih nekateri druge skušajo prepričati z besedami: »Moj sorodnik je imel podobne zdravstvene težave. Vzel je . . . Pri njem je delovalo.« Ne glede na to, kako iskren je predlog, je dobro imeti v mislih, da lahko obstajajo tveganja celo pri splošno razširjenih zdravilih in zdravljenjih. (Beri Pregovori 27:12.)

14., 15. a) Katero priložnost nekateri vidijo v bolezni drugega? b) Kako nam lahko koristijo besede iz Pregovorov 14:15, ko nam kdo kaj priporoča glede zdravja?

¹⁴ Povsem normalno je, da kristjani želimo biti zdravi, zato da bi lahko uživali življenje in kar najbolj služili Bogu. Vendar smo podedovali nepopolnost, kar se vidi v tem, da smo podvrženi boleznim. Kadar zbolimo, so nam morda na voljo različne možnosti zdravljenja. Vsak ima pravico, da se sam odloči, katero bo izbral. Žal pa v tem pohlepnem svetu obstajajo tudi ljudje, ki v bolezni drugega vidijo priložnost za zaslužek. Nekateri za denar ponujajo »zdravljenje« in pri tem lažno zatrjujejo, da je učinkovito, ali pa navajajo dvomljiva priporočila. Drugi ljudje oziroma podjetja, ki želijo veliko zaslužiti, vneto priporočajo zelo drage izdelke. Bolnemu človeku, ki si obupno želi boljšega počutja oziroma tega, da bi si podaljšal življenje, se takšna »zdravljenja« morda zdijo privlačna. Toda ne pozabimo na naslednji nasvet iz Božje Besede: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« (Preg. 14:15)

¹⁵ »Ostroumni« bo še posebej previden, če »beseda« oziroma priporočilo prihaja od posameznika, čigar usposobljenost je vprašljiva. Vprašal se bo: »Rekel mi je, da je ta vitamin, naravno zelišče ali dieta nekomu pomagala, ampak ali obstajajo ustrezne priče, ki bi to lahko potrdile? Ljudje smo različni. Ali lahko upravičeno verjamem, da bo to koristilo tudi meni? Ali bi moral zadevo še bolj raziskati oziroma se posvetovati s kom, ki je strokovno podkovan na tem področju?« (5. Mojz. 17:6)

16. Katera vprašanja nam lahko pomagajo, da smo »razumni«, ko se odločamo glede zdravljenja?

¹⁶ Božja Beseda nam polaga na srce, »naj bomo razumni [. . .] v sedanji stvarnosti«. (Titu 2:12) Razumnost bi vsekakor morali pokazati, kadar je diagnostični postopek ali zdravljenje videti nenavadno oziroma skrivnostno. Ali lahko tisti, ki ga izvaja oziroma propagira, zadovoljivo pojasni, kako deluje? Ali se ujema z znanimi dejstvi in ali njegovo zanesljivost potrjujejo številni strokovnjaki? (Preg. 22:29) Ali pa gre predvsem za manipulacijo s čustvi? Mogoče nekateri trdijo, da so ga ljudje odkrili oziroma uporabljali nekje daleč in ga sodobna znanost še ni raziskala. Ali takšne trditve vsebujejo dovolj dokazov? Ali so videti razumne? Pri nekaterih diagnostičnih pripomočkih ali oblikah zdravljenja naj bi šlo za delovanje »skrivnostne snovi« ali »neznane sile«. V takem primeru moramo biti izjemno previdni, saj nas Bog opozarja pred tem, da bi izkoriščali »skrivnostne  moči« in se obračali na spiritistične medije. (Iza. 1:13; 5. Mojz. 18:10–12)

17. Katero povsem normalno željo imamo?

¹⁷ V prvem stoletju je vodstveni organ poslal občinam pomembno pismo. V njem so bratje navedli stvari, ki se jih moramo kristjani ogibati, in na koncu napisali: »Če se boste tega skrbno varovali, vam bo šlo dobro. Pozdravljeni!« (Apd. 15:29) V nekaterih jezikih je beseda na koncu te vrstice prevedena z izrazom »Bodite zdravi« in lahko pomeni tudi »Bodite močni«. Nedvomno si želimo biti zdravi in močni, medtem ko služimo našemu velikemu Bogu.

18., 19. Česa v novem svetu se lahko veselimo?

¹⁸ Vse dokler bo trajala sedanja stvarnost, se nam bo zaradi nepopolnosti kdaj zgodilo, da bomo zboleli – temu se ne moremo ogniti. Poleg tega ne moremo pričakovati, da nas bo Bog že danes čudežno ozdravil. Vendar Razodetje 22:1, 2 govori o času, ko bomo popolnoma ozdravljeni. Apostol Janez je v videnju videl »reko vode življenja« in »drevesa življenja« z listi, ki so bili »za zdravljenje narodov«. Te besede se ne nanašajo na nobeno današnje ali prihodnje zdravljenje z zelišči, temveč na vse, kar bo Jehova po Jezusu storil, da bi poslušnemu človeštvu omogočil večno življenje. In tega se lahko zares veselimo. (Iza. 35:5, 6)

¹⁹ Medtem ko čakamo na to veličastno prihodnost, vemo, da se Jehova zanima za vsakega med nami, tudi kadar smo bolni. Tako kakor David smo lahko prepričani, da nas bo Bog podpiral med vsako boleznijo. Zato se pridružujemo Davidovim besedam: »Zaradi moje značajnosti me podpiraš, postavil me boš pred svoje obličje za večno.« (Ps. 41:12)