1. a) Katero nalogo je Bog dal Adamu? b) Za kaj Božji služabniki vse od takrat uporabljajo svojo sposobnost jezikovnega izražanja?

BOG JEHOVA je svoja stvarjenja obdaril s sposobnostjo komuniciranja. Potem ko je Adama postavil v rajski dom, mu je zaupal nalogo, ki je zahtevala jezikovne sposobnosti: poimenovati je moral vse živali. Adamu sta razum in domiselnost pomagala, da je vsako ustrezno poimenoval. (1. Mojz. 2:19, 20) Božji služabniki vse od takrat uporabljajo svojo sposobnost jezikovnega izražanja za to, da slavijo Jehova in razglašajo njegovo voljo. V zadnjem času k širjenju čistega čaščenja še posebej prispeva prevajanje Svetega pisma v mnoge jezike.

2. a) Katera načela je pri svojem delu upošteval odbor za pripravo Prevoda novi svet? b) Kaj si bomo pogledali v tem članku?

² Obstaja na tisoče svetopisemskih prevodov, vendar se razlikujejo v tem, koliko ustrezajo izvirnemu besedilu. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je odbor za pripravo Prevoda novi svet določil načela za prevajanje, na podlagi katerih je bil ta prevod preveden že v več kot 130 jezikov. Ta načela so: 1. Oslaviti Božje ime, kar pomeni, da je treba to ime v  svetopisemskem besedilu zapisati povsod tam, kjer je bilo v originalu. (Beri Matej 6:9.) 2. Prevesti izvirno navdihnjeno besedilo dobesedno, kjer je to mogoče, kadar pa bi s tem zgrešili pomen, je treba besedilo prevesti pomensko. 3. Uporabljati jezik, ki ga bralec zlahka razume in ga pritegne k branju. * (Beri Nehemija 8:8, 12.) V nadaljevanju bomo videli, kako so ta načela upoštevali pri nastajanju revidirane angleške izdaje Prevoda novi svet, ki je izšla leta 2013, in pri izdajah v drugih jezikih.

3., 4. a) V katerih staroveških rokopisih je zapisan tetragram? b) Kaj so mnogi prevajalci Svetega pisma storili z Božjim imenom?

³ Tisti, ki preučujejo staroveške rokopise Hebrejskih spisov v hebrejščini, kot so denimo Mrtvomorski zvitki, so presenečeni nad tem, kolikokrat se v njih pojavi tetragram oziroma štiri hebrejske črke, ki predstavljajo Božje ime. Božje ime pa se ne pojavlja le v teh rokopisih, temveč tudi v nekaterih prepisih grške Septuaginte, ki so nastali med drugim stoletjem pr. n. št. in prvim stoletjem n. št.

⁴ Mnogi prevodi Svetega pisma Božje sveto ime kljub jasnim dokazom, da sodi v to knjigo, povsem izpuščajo. Krščanski grški spisi – prevod novi svet so v angleščini izšli leta 1950, samo dve leti zatem pa je bil objavljen prevod Revised Standard Version. V tem prevodu, ki je revidirana izdaja prevoda American Standard Version iz leta 1901, so Božje ime izpustili in s tem ravnali v nasprotju z načelom izdajateljev prevoda American Standard Version. Zakaj so to storili? V predgovoru te izdaje je naslednje pojasnilo: »Uporaba lastnega imena za enega in edinega Boga [. . .] je popolnoma neprimerna za vesoljno vero Krščanske cerkve.« Ta vzorec je opaziti v mnogih angleških in drugih prevodih, ki so nastali kasneje.

5. Zakaj je pomembno, da je Božje ime zapisano v Svetem pismu?

⁵ Zakaj ni vseeno, ali prevajalci Božje ime izpustijo ali ne? Izkušen prevajalec ve, kako pomembno je poznati želje avtorja; to vpliva na mnoge njegove prevajalske odločitve. Iz številnih svetopisemskih vrstic lahko spoznamo, da je Božje ime pomembno in da ga moramo slaviti. (2. Mojz. 3:15; Ps. 83:18; 148:13; Iza. 42:8; 43:10; Jan. 17:6, 26; Apd. 15:14) Bog Jehova, ki je avtor Svetega pisma, je pisce navdihnil, da so njegovo ime v staroveških rokopisih zapisali večtisočkrat. (Beri Ezekiel 38:23.) Če prevajalci te knjige izpustijo Božje ime, pokažejo nespoštovanje do njenega Avtorja.

6. Zakaj je v revidiranem Prevodu novi svet Božje ime zapisano na šestih dodatnih mestih?

⁶ Dokazov za to, da prevajalci ne smejo izpuščati Božjega imena iz Svetega pisma, ni vedno manj, ampak vedno več. V revidiranem Prevodu novi svet, ki je izšel leta 2013, najdemo Božje ime na 7216 mestih, kar je šest mest več kot v izdaji iz leta 1984. Pet takšnih vrstic je 1. Samuelova 2:25; 6:3; 10:26 in 23:14, 16. Božje ime smo na ta mesta vrnili predvsem zaradi tega, ker je v teh vrsticah zapisano tudi v Mrtvomorskih zvitkih, ki so od hebrejskega masoretskega besedila starejši več kot 1000 let. Na podlagi nadaljnjega preučevanja staroveških rokopisov smo Božje ime po novem zapisali tudi v Sodnikih 19:18.

7., 8. Kaj pomenijo besede »On povzroča, da postaja«?

 ⁷ Pravi kristjani menimo, da je pomembno razumeti celoten pomen Božjega imena. Dodatek v revidiranem Prevodu novi svet iz leta 2013 vsebuje najnovejše informacije glede pomena Božjega imena. Odbor za pripravo Prevoda novi svet meni, da gre pri tem imenu za vzročno obliko hebrejskega glagola haváh, ki pomeni »On povzroča, da postaja«. * V naših publikacijah smo pomen Božjega imena nekoč pojasnjevali s pomočjo 2. Mojzesove 3:14, kjer Jehova pravi: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« Zato je bilo v izdaji iz leta 1984 pojasnjeno, da to ime pomeni, da on sam »postaja izpolnjevalec svojih obljub«. * Vendar v dodatku A4 v revidirani izdaji piše: »Čeprav ime Jehova lahko zajema to misel, pa ne pomeni le tega, kaj se Bog odloči, da bo postal. Pomeni tudi, da lahko povzroči, da njegovo stvarstvo postane vse, kar koli je treba, da doseže njegov namen.« (Glej tudi brošurico Vodnik za preučevanje Božje Besede, stran 5.)

⁸ Jehova torej lahko povzroči, da njegovo stvarstvo postane, kar koli on želi. Skladno s pomenom svojega imena je na primer povzročil, da je Noe gradil barko, da je bil Bezalel mojstrski rokodelec, da je bil Gideon zmagoslavni bojevnik in da je bil Pavel apostol narodom. Božje ljudstvo se zaveda, da ima Božje ime globok pomen. Zato odbor za pripravo Prevoda novi svet ni nikoli izpuščal Božjega imena in s tem zmanjševal njegove pomembnosti.

9. Zakaj dajemo velik poudarek prevajanju Svetega pisma v druge jezike?

⁹ Prevod novi svet sedaj že v več kot 130 jezikih slavi Božje ime s tem, da je v njem to ime zapisano povsod tam, kamor sodi. (Beri Malahija 3:16.) Nasprotno pa vedno več drugih svetopisemskih prevodov izpušča Božje ime in ga nadomešča z izrazom »Gospod« ali imenom krajevnega boga. To je eden od glavnih razlogov, zaradi katerih Vodstveni organ Jehovovih prič daje velik poudarek temu, da bi čim več ljudi imelo na voljo Sveto pismo, ki slavi Božje ime.

10., 11. Katere težave so se pojavile pri prevajanju angleškega Prevoda novi svet v druge jezike?

¹⁰ Pri prevajanju angleškega Prevoda novi svet v druge jezike so se pojavile številne težave. Angleška izdaja je na primer posnemala vzorec nekaterih drugih angleških prevodov Svetega pisma, ki v vrsticah, kot je denimo Pridigar 9:10, vsebujejo hebrejsko besedo »šeol«. V tej vrstici piše: »V šeólu, kamor greš, ni ne dela, ne načrtovanja, ne znanja, ne modrosti.« Mnogi prevajalci so imeli težave, ker izraz »šeol« večini njihovih bralcev ni znan, ker ga ni najti v njihovih slovarjih in ker nekaterim zveni kot ime kraja. Zato je bilo prevajalcem odobreno, da »šeol« in njeno grško ustreznico »had« prevedejo z besedo »grob«, ki je bralcem razumljiva.

¹¹ Če bi v nekaterih jezikih hebrejsko besedo néfeš in grško psyché vedno prevedli z besedo »duša«, bi nastalo nekaj zmede. Zakaj? Ker bi bralec lahko dobil vtis, da je »duša« nesnovni del človeka. Tako bi zmotno mislil, da je duša  nekakšen duh, ki zapusti človekovo telo po smrti, ne pa človek sam. Zato je bilo prevajalcem odobreno, da besedo »duša« prevedejo skladno s pomenom, ki ga nakazuje sobesedilo. Pomeni te besede so bili pojasnjeni že v dodatku angleškega Prevoda novi svet z referencami iz leta 1984. Koristne informacije glede hebrejskih in grških besed so v revidirani izdaji zapisane v podčrtnih opombah, zato je besedilo lahko berljivo in razumljivo.

12. Katere spremembe na primer vsebuje revidirana izdaja Prevoda novi svet iz leta 2013? (Glej tudi članek »Prevod novi svet – revidirana angleška izdaja iz leta 2013« v tej reviji.)

¹² Iz vprašanj, ki so jih postavili prevajalci, je bilo razvidno, da bi bralec lahko napačno razumel svetopisemsko besedilo tudi na drugih mestih. Zato je Vodstveni organ septembra 2007 odobril revidiranje angleškega Prevoda novi svet. V času revidiranja je odbor preučil na tisoče vprašanj prevajalcev. Še zlasti so si prizadevali, da bi bilo besedilo jasno in lahko razumljivo, a vseeno točno, zato so zastarele izraze nadomestili s sodobnejšimi. Tako so prevajalci s svojimi opažanji ostrili tiste, ki so pripravljali revidirano izdajo. (Preg. 27:17)

13. Kako so se na revidirano angleško izdajo odzvali bralci?

¹³ Kako so se na revidirani angleški Prevod novi svet odzvali bralci? Na svetovni sedež Jehovovih prič v Brooklynu je prispelo na tisoče zahvalnih pisem. V naslednjih besedah neke sestre se zrcalijo občutki mnogih: »Sveto pismo je zaklad, poln draguljev. Branje Jehovovih besed v revidirani izdaji bi lahko primerjali s pregledovanjem vsakega dragulja posebej ter občudovanjem njegovih ploskev, čistosti, barve in lepote. Preprost jezik v tem prevodu mi je pomagal še bolje spoznati Jehova, ki me kakor oče drži v naročju in mi bere svoje pomirjujoče besede.«

14., 15. Kako ljudem koristi Prevod novi svet v drugih jezikih?

¹⁴ Pohval pa ni požel samo revidirani angleški Prevod novi svet. Starejši moški  iz Sofije v Bolgariji je glede Prevoda novi svet v bolgarščini dejal: »Sveto pismo berem že mnoga leta, ampak nikoli še nisem bral prevoda, ki bi bil tako lahko razumljiv in ki bi tako močno segel v srce.« Podobno je komentirala sestra iz Albanije: »Kako lepo zveni Božja Beseda v albanščini! Res nam je v čast, da nam Jehova govori v našem jeziku!«

¹⁵ V številnih deželah so Sveta pisma draga in niso zlahka dostopna, zato je tam že imeti to knjigo velik blagoslov. V nekem poročilu iz Ruande je pisalo: »Mnogi ljudje, s katerimi so naši bratje in sestre preučevali, dolgo niso mogli napredovati, ker niso imeli Svetega pisma. Sveto pismo tamkajšnje Cerkve je bilo zanje predrago. Poleg tega marsikdaj niso mogli povsem razumeti pomena nekaterih vrstic, kar je še upočasnilo njihov napredek.« Stvari so se spremenile, ko je v njihovem jeziku izšel Prevod novi svet. Družina iz Ruande s štirimi najstniki je rekla: »Res hvala Jehovu ter zvestemu in preudarnemu sužnju za ta prevod. Smo zelo revni, zato nismo imeli denarja, da bi Sveto pismo kupili vsakemu v družini. Zdaj pa ima vsak svoje. Hvaležnost Jehovu kažemo tako, da ga vsak dan beremo skupaj.«

16., 17. a) Kaj Jehova želi svojemu ljudstvu? b) Kaj bi moral biti naš cilj?

¹⁶ Sčasoma bo revidirani Prevod novi svet na voljo v vedno več jezikih. Satan skuša to preprečiti, vendar verjamemo, da Jehova želi, da bi vsakdo iz njegovega ljudstva lahko prisluhnil njegovim besedam v jasnem in razumljivem jeziku. (Beri Izaija 30:21.) Prihaja čas, ko »bo zemlja polna spoznanja o Jehovu, kakor vode pokrivajo morsko globočino«. (Iza. 11:9)

¹⁷ Naj nam nič ne prepreči, da bi uporabljali vsako darilo od Jehova, tudi ta prevod, ki slavi njegovo ime. Dovoli Jehovu, da ti vsak dan govori po svoji Besedi. Poleg tega lahko on zaradi neomejenih zmožnosti pozorno posluša molitve vseh svojih služabnikov. Ti obliki komunikacije nam bosta pomagali, da ga bomo spoznali še bolj osebno in ga tako imeli še bolj radi. (Jan. 17:3)